SKITEK, Vinko

Od rojstva do leta 2009 je živel na Ravnah na Koroškem, kjer je obiskoval Osnovno šolo Prežihovega Voranca. Srednješolska pot ga je ponesla v Maribor, kjer je gimnazijska leta preživel kot dijak Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška. Maribor je bil njegov »drugi dom« tudi v času študija. Leta 2002 je začel s študijem nepedagoške zgodovine na takratni Pedagoški fakulteti ter leta 2009 uspešno diplomiral. Želja po nadaljnjem študiju ga je privedla na doktorski študij zgodovine, kjer je leta 2016 uspešno ubranil doktorsko disertacijo z naslovom Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med drugo svetovno vojno pod mentorstvom dr. Darka Friša in somentorstvom dr. Tammare Griesser Pečar.

Oktobra 2009 se je zaposlil v Koroškem pokrajinskem muzeju – enoti Ravne na Koroškem in začel s sodelovanjem na čezmejnem projektu Biseri naše kulturne krajine/Juwelen unserer Kulturlandschaft. S sodelavci so na terenu dvanajstih koroških občin popisovali kapele, znamenja, križe, mline, žage, pomnike in druge manjše objekte, ki so del lokalne kulturne dediščine. V tem obdobju je opravil pripravništvo in strokovni izpit s področja muzeologije in nege predmetov ter pridobil strokovni naziv kustos. Pri drugem čezmejnem projektu Geoparka Karavanke/Karawanken se je kot sodelavec v muzeju posvetil raziskovanju fužin in rudnikov na koroškem območju. Svoje izsledke je predstavil v razstavi zakladi fužin. Julija 2013 ga je službena pot vodila v Koroški deželni arhiv v Celovcu/Kärntner Landesarchiv, kjer je pripravil vodnik po arhivskem gradivu okrajnih glavarstev Borovlje in Velikovec v letih 1918 in 1920. Septembra 2014 se je zaposlil na Občini Prevalje kot sodelavec na čezmejnem projektu Reg-Kult. V okviru tega projekta je nastala interaktivna razstava o zgodovini Prevalj, pomagal je tudi pri nastanku zbirke Rastoča knjiga. Nestalne oblike zaposlitve so ga junija 2017 primorale, da je stopil na samostojno podjetniško pot, na kateri se je največ ukvarjal z urejanjem arhivov župnij v Mežiški dolini. Delo z arhivskim gradivom mu je odprlo nove poslovne in raziskovalne možnosti ter službene izzive v Pokrajinskem arhivu Maribor. Tam je prevzel vodenje enote Pokrajinskega arhiva Maribor za Koroško na Ravnah, kjer je sedaj zaposlen. Njegova službena pot je bila vedno tesno povezana z znanstvenoraziskovalnim delom. Tako je od leta 2011 dalje objavil več izvirnih znanstvenih člankov na temo koroške zgodovine ter tri znanstvene monografije Popis arhivov župnij dekanije Dravograd-Mežiška dolina (2017),  Jugovzhodna Koroška v Tretjem rajhu (2018) ter Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek (2019). Na njegovo pobudo je Pokrajinski arhiv Maribor začel z izdajo knjižne zbirke Gradivo za zgodovino Koroške, ki je namenjena znanstvenokritični objavi arhivskih virov, vezanih na koroško zgodovino. V okviru te zbirke je leta 2020 izšel prvi zvezek, ki je bil namenjen podrobnejši predstavitvi avguštinskega samostana na Muti in inventarja tega samostana v času njegove ukinitve leta 1785.

 V prostem času je bil dolga leta skavtski voditelj v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov – Steg Koroška 2. Še vedno je aktiven član Zgodovinskega društva za Koroško, Čebelarskega društva Kotlje in predsednik Kulturnega društva moškega pevskega zbora Šentanelski pavri. Njegovo življenje bogatijo žena Petra ter njuni štirje otroci: Dominik, Mirjam, Simon in Patrik.