ŠIROK, Albert

Rodil se je očetu Andreju, učitelju, in materi Mariji (roj. Čadež). Družina je bila številčna, viri omenjajo enajst otrok, od katerih je preživelo sedem. Oče je poučeval v več krajih na širšem Goriškem, tudi v Goriških brdih, kjer se je rodil Albert. Družina se je leta 1903 preselila v Sv. Jakob v Trstu, kjer je oče Andrej dobil delo na šoli. Albert je v Kozani in kasneje v Trstu obiskoval osnovno šolo, nadaljeval šolanje v Trstu in na učiteljišču v Gorici ter med prvo svetovno vojno maturiral v Ljubljani (1916).

Po prvi svetovni vojni je poučeval na različnih šolah na Tržaškem: v Bazovici, v Škednju, pri Sv. Ivanu, na Katinari, pri Sv. Jakobu. V tem času se je ukvarjal z gledališčem, tako kot brat Karel je bil tudi Albert amaterski igralec in režiser. Sam je povedal, da se je težko odločil med poklicema igralca in učitelja.

Po ukinitvi zasebne slovenske šole, kjer je nazadnje poučeval, se je izselil v Ljubljano (1931), kjer je bil tajnik Mladinske matice in referent za Ljudsko prosveto pri banski upravi. Poleti 1940 ga je aretirala nemška policija, zaslišali so ga v Beogradu, leto kasneje so ga italijanske oblasti internirale v Città Sant’Angelo v Abrucih. Po vojni je kratek čas delal na Ministrstvu za prosveto, do upokojitve (1951) je bil urednik pri Mladinski knjigi. Desetletje je bil odgovorni urednik Obzornika Prešernove družbe (med 1967 in 1976).

S pisanjem je začel že v dijaških letih. Objavljal je v različnih časopisih in revijah (Dom in svet, Edinost, njiva, Naš rod, Učiteljski tovariš idr.). Objavil je knjigo otroških pesmi Pionirska slikanica in Moja srečanja s Cankarjem, v kateri je opisal tri srečanja s pisateljem. Veliko je prevajal, med drugim je prevedel Ostržka, ki mu je dal tudi slovensko ime, Dnevnik iz skrivališča (kasneje ima naslov Dnevnik Ane Frank) ter številne druge romane in pravljice. Napisal je libreto za komično opero Casanova, ki jo je skomponiral Kazimir Sancin in je bila izvedena v Mariboru leta 1932. V periodičnem tisku je objavil številne spomine na srečanja, pogovore in obiske pri slovenskih pisateljih, likovnikih in urednikih. Uredil in objavil je knjigo pokojnega brata Karla Trije bratje in trije razbojniki, 1951.