Rodil se je očetu Andreju Šinigoju in materi Luciji, rojeni Zorn. Osnovno šolo je obiskoval v Dornberku ter šolanje nadaljeval v Podgori in na učiteljišču v Gorici.
V prvi svetovni vojni je služil v tržaškem 97. pehotnem polku, kjer je bil na bojišču ranjen. Novembra 1918 se je kot Maistrov borec na Koroškem udeležil bojev za severno mejo. 1919 je bil učitelj v Novi Cerkvi, kjer je ustanovil gasilsko društvo. Leta 1920 je bil stalni učitelj v Vojniku. Bil je član telovadnega društva Sokol, zapisnikar in član dramaturškega odseka, vodja sokoličev ter član tekmovalne vrste Sokola na visokem orodju. Leta 1923 se je poročil s svojo izbranko Marijo Breznik. Član PGD Vojnik je bil od leta 1923, leta 1926 je dobil funkcijo poveljnika, leta 1928 pa je bil izvoljen za načelnika, od leta 1933 do 1941 je bil društveni predsednik. Leta 1932 je bil ustanovitelj in prvi predsednik Strelskega društva Vojnik. Bil je tudi banovinski občinski odbornik Trške občine Vojnik. Ob okupaciji leta 1941 so ga Nemci kot zavednega Slovenca aretirali in ga odpeljali v celjske zapore. Z družino so ga izgnali v Srbijo.
Po vojni je bil predsednik Krajevnega ljudskega odbora, krajevni ljudski sodnik in predsednik okrajnega sodišča v Celju, član SZDL, UROJ in ZB NOB. Leta 1958 je prejel Spomenico za zasluge v bojih za severno mejo. Leta 1965 je bil na občnem zboru GD Vojnik izvoljen za častnega predsednika. V 73. letu starosti je umrl na svojem domu v Vojniku. Pokopan je na pokopališču v Vojniku.
- spomenica za zasluge v bojih za severno mejo, 1958
- častni predsednik GD Vojnik, 1965
Kronika strelske družine bratov Dobrotinškov Vojnik: 40 let SD Vojnik, Vojnik 1975
F. Mauer: 100 let gasilskega društva Vojnik 1880−1980, Vojnik 1980, str. 25, 55
B. Gojković: Družinska zapuščina Julijana Šinigoja: spominska plaketa ob 50-letnici Marije Šinigoj, Jagodina (Srbija) z dne 26. 4. 1943
B. Gojković: Družinska zapuščina Julijana Šinigoja: spomin na izgnanstvo – slika Jagodina za čas izgnanstva: 17. 6. 1941−8. 7. 1945
M. Zdovc: Zapiski s pogovora z vnukinjama Julijana Šinigoja, Bojano Gojković in Jadranko Savić Kovačević (maj, junij 2019)