SICHERL, Janko

Rodil se je v številni družini. Oče je bil postajni načelnik v Trzinu. Leta 1918 je maturiral na realki v Ljubljani. Najprej se je zaposlil pri železnici, bil je prometnik in nazadnje, leta 1923, uradnik na železniški direkciji v Zagrebu. Vseskozi pa je želel poučevati. Po dopolnilnem študiju na učiteljišču v Ljubljani je učil na osnovnih šolah, kot predmetni učitelj pa tudi na srednjih in strokovnih šolah. Ob delu je opravil vrsto seminarjev in tečajev za pouk. Kot učitelj je prvo službeno mesto dobil na Koprivniku v Bohinju (1924-1928). Sledili so Škofja Loka, Žiri, Račeva pri Žireh, Predoslje, Kranj, spet Škofja Loka in na koncu zopet Kranj; tu je poučeval na osnovni in ekonomski šoli ter na poklicnih šolah.

Bil je človek mnogih talentov. Poleg poučevanja je bil še smučarski učitelj, planinec, pisec člankov za razne revije, turistični vodič in član različnih pevskih zborov. S smučanjem je kot samouk začel leta 1926 na Koprivniku. Že leto kasneje je (po vojaškem tečaju v Kranjski gori) na Koprivniku pričel s svojo smučarsko šolo za šolsko mladino. Navdušil se je za arlberško smučarsko tehniko. Učil jo je na osnovni in meščanski šoli ter pri Sokolu. Vodil je začetne in nadaljevalne tečaje za smučarske učitelje ter postal pravi potujoči smučarski učitelj na Gorenjskem. V Mojstrani je bil med njegovimi učenci v šolskem tečaju tudi Janez Polda, pozneje pojem našega skakalnega športa. Sčasoma je svoje športno delo razširil še na učiteljišče. Imel je 76 nadaljevalnih tečajev za smučarske učitelje. Leta 1937 je postal zvezni smučarski učitelj, smučanje je učil na državnem smučarskem tečaju na Crepoljskem nad Sarajevom, takrat je bil tudi član upravnega odbora pri Smučarski zvezi Jugoslavije

Istočasno se je razdajal v planinski organizaciji. Kot načelnik markacijskega odseka pri PD Škofja Loka je sodeloval pri nastanku grebenskega zemljevida Škofjeloškega pogorja. Ob vsem tem pa je pisal članke za mladinske liste, revije in zbornike (Naš rod, Razori, Vrtec, Loški razgledi). Objavljal je v Planinskem Vestniku, mnogo športnega dela je opravil tudi na radiu. Bil je kot nalašč za vodnika in tolmača na raznih izletih in pevskih srečanjih. Več kot desetletje je bil na Gorenjskem sejmu vodič in prevajalec za tuje goste in razstavljavce. Poleg udejstvovanja na različnih področjih je bil tudi ljubitelj zborovskega petja. Pri različnih pevskih zborih je prepeval 60 let, od tega 20 let v Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič, s katerim so prepotovali domovino in tujino, 20 let pri moškem pevskem zboru na Kokrici ter 12 let pri Društvu kranjskih upokojencev. Ukvarjal se je še z igralstvom, režijo in organizacijo prireditev, meteorologijo in fenologijo. Poznan je kot vsestransko sposoben učitelj širokega obzorja, neugnane delavnosti, izjemne vztrajnosti in požrtvovalnosti. Znal je ohraniti vedrino in dobro voljo.