ŠEGA, Kristina

Kristina Šega je bogatila kulturno življenje v Slovenski Bistrici, veljala je za priznano prosvetno in kulturno delavko. Že v otroštvu je rada posegla po knjigah, kar se je nadaljevalo v osnovni šoli in nižji gimnaziji. Imela je veliko veselje do slovenskega jezika, rada je recitirala, igrala, pisala in seveda brala. V gimnaziji se je navdušila nad književnostjo in filmom ter nastopala v televizijski oddaji. Po študiju in diplomi prve stopnje je postala predmetna učiteljica.

Pot jo je ponesla v Slovensko Bistrico, kjer se je leta 1966 zaposlila na Osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica kot učiteljica slovenščine. S svojim značilnim glasom in doživetim pripovedovanjem je v učencih vzbujala ljubezen do slovenskega jezika, do branja knjig in vsega lepega. Na šoli je vodila literarni krožek, eno leto tudi filmskega. Pripravljala je recitale za prireditve. Učence je spodbujala k pisanju prispevkov in javnemu nastopanju.

V knjižničarske vrste je stopila leta 1974 kot mentorica za otroke in mladino. Pionirski knjižnici je postavila temelje in jo strokovno uredila, najmlajšim obiskovalcem je ponudila ure pravljic, knjižne uganke in srečanja z mladinskimi ustvarjalci, pripravila je številne proslave in razstave. Leta 1977 je prevzela mesto ravnateljice v Matični knjižnici Občine Slovenska Bistrica. Kot priznana prosvetna  in kulturna delavka je organizirala številne kulturne prireditve in literarne večere. Domače literarne ustvarjalce je spodbujala, da so se predstavili javnosti in da so njihova dela v knjižni obliki dobila prostor v knjižnici. V času njenega ravnateljevanja se je knjižnica poimenovala po dr. Josipu Vošnjaku in postala nosilec najrazličnejših kulturnih dejavnosti med Pohorjem in Bočem.

Sodelovala je na srečanjih pisateljev na Štatenbergu in na Borštnikovih srečanjih. Kot priljubljena in spoštovana kulturna delavka je bogatila kulturno življenje s številnimi prireditvami. Pisala je govore za proslave, obletnice, veliko je pisala o Pohorskem bataljonu, o katerem je napisala tudi recitale. Za svoje delo je prejela dve občinski nagradi, nagrado skupščine občine Slovenska Bistrica za delo na kulturnem področju in plaketo Štefana Romiha za delo v amaterski kulturi v občini Slovenska Bistrica.

V knjižničarskih vrstah je bila spoštovana strokovna delavka. Na področju knjižničarstva je presegla občinske meje in vanj vnašala sodobna strokovna načela. Za svoje delo je leta 1985 prejela Čopovo nagrado, za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke, in leta 1987 Trubarjevo diplomo za pomembne uspehe pri širjenju bralne kulture.

Leta 1984 je v samozaložbi izšla njena pesniška zbirka Rada, rada, rada. Zbirka vsebuje mladostne pesmi, ki se prelijejo v svet odrasle ženske, kjer vanje poseže temna slutnja o bolezni in smrti. V ustvarjalnem zanosu za kulturo v najširšem pomenu besede je tiho odšla.