Galleria fotografica
Po končani gimnaziji v Murski Soboti leta 1968 se je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, smer arheologija. Diplomirala je leta 1974 in se še isto leto zaposlila kot kustos arheolog v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Ker je bila pokrajina skorajda popolna arheološka neznanka, se je odločila, da s sistematičnimi terenskimi arheološkimi pregledi razišče pokrajino in ugotovi poselitev tega prostora od prazgodovine do srednjega veka. Povezala se je z Inštitutom za arheologijo pri ZRC SAZU v Ljubljani, ki je večletno akcijo tudi financiral. Raziskavo je leta 1991 izdala v knjigi Arheološka topografija Slovenije, Topografsko področje XX: Prekmurje. Večino ugotovljenih arheoloških najdišč je najprej sondirala in pri tem natančneje ugotavljala opredelitev in starost, nekatera med njimi, kot npr. Bukovnica, Šafarsko, Kot-Gaberje, Dolnji Lakoš, Ivanci, Čikečka vas, Filovci, Gornja Radgona pa je raziskovala bolj poglobljeno. Pridobljeno arheološko gradivo so v muzeju dokumentirali, konzervirali in restavrirali. Pripravljala je razstave o arheološki podobi pokrajine, strokovno javnost pa seznanjala tudi s članki v strokovnih revijah. Leta 1989 je prevzela vodenje muzeja v okviru takratnega kulturnega centra. Leta 1992, po ukinitvi centra, je postala direktorica muzeja in to funkcijo opravljala vse do leta 2003. V tem času so v muzeju uredili konzervatorsko-restavratorske delavnice, depoje, preselili upravne prostore in kustodiat ter prostore za razstavno – galerijsko dejavnost v drugo nadstropje gradu. Vse od leta 1995 do 1997 so potekala prenovitvena dela v prvem nadstropju gradu, ki so jih namenili za stalno muzejsko razstavo. Razstava, ki pojasnjuje vsa važnejša zgodovinska dogajanja v pokrajini od prazgodovine do danes z izbranim muzejskim gradivom, rekonstrukcijami, maketami, in legendami, in ki poudarja multikulturnost, multikonfesionalnost in multinacionalnost prostora, je bila za javnost odprta leta 1997. Do upokojitve leta 2009 se je nato posvetila arheološkim raziskavam na trasi avtoceste Vučja vas – Pince in na trasi železniške proge Murska Sobota – Hodoš. Odkrita in raziskana najdišča je dokumentirala in objavljala v zbirki Arheologija na avtocestah Slovenije vse do leta 2013,. Prav tako je še po letu 2009 sodelovala pri postaviti stalne muzejske razstave v Špitalu v Gornji Radgoni.
Irena Šavel je s svojim delom pridobila nazive kustos (1978), višji kustos (1986), muzejska svetovalka (1993) in muzejska svetnica (2007).
Izbor:
Arheološka zbirka Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 1976.
Antični pokop v Pomurju: katalog razstave. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 1987.
Oloris: bronastodobna naselbina pri Dolnjem Lakošu: katalog razstave. Murska sobota: Pokrajinski muzej, 1990.
Topografsko področje XX: Prekmurje. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1991.
Prazgodovinske naselbine v Pomurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994.
Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu (skupaj z Janezom Dularjem in Snežo Tecco Hvala). Ljubljana: Založba ZRC, 2002.
Neskončen dih: razstava o bakrenodobnem žarnem grobišču pri Kogu. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2004.
Pri Muri: razstava o arheološkem najdišču pri Lendavi. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2008.
Gornje njive pri Dolgi vasi (2 zv.). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2009.
Pod kotom – jug pri Krogu (2 zv.). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2009.
Za Raščico pri Krogu (2. zv., skupaj s Samom Sankovičem). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010.
Pri Muri pri Lendavi (skupaj s Samom Sankovičem). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2011.
Popava pri Lipovcih 1 (skupaj s Špelo Karo). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2012.
Popava pri Lipovcih 2 (skupaj s Timotejem Knificem). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013.
Nedelica pri Turnišču (skupaj s Samom Sankovičem Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013.
Prazgodovina in do izteka antike. V: Pregled zgodovine Prekmurja (str. 19 – 29). Murska Sobota: Pomurska akademska znanstvena unija, 2021.
Podrobno bibliografijo vseh objav Irene Šavel je sestavil mag. Franc Kuzmič in je dostopna na spletni strani Pomurskega muzeja (gl. Zunanje povezave).
Prejela je več nagrad: plaketo Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke na področju arheologije (1992), Valvazorjevo priznanje za prenovo stalne muzejske razstave (1998, skupaj s kustosi Metko Fujs, Brankom Kermanom, Janezom Balažicem, Francem Kuzmičem in Natašo Konestabo), priznanje Slovenskega arheološkega društva za knjigo Oloris (2003, skupaj z Janezom Dularjem in Snežo Tecco Hvala), nagrado Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo (2005), Valvazorjevo nagrado za življenjsko delo (2007), nagrado za življenjsko delo Slovenskega arheološkega društva (2009) in Valvazorjevo nagrado za stalno muzejsko razstavo v Gornji Radgoni (2014, skupaj z Metko Fujs in Jelko Pšajd).
Toš, V. Neutrudna iskalka preteklih zgodb: Irena Šavel. Vestnik, 6. okt. 2016, let. 68, št. 40, str. 14.
Podatke je dopolnila avtorica.