Sava KONVALINKA

Po končani gimnaziji v Novem mestu je leta 1931 odšel v Beograd in bil po opravljenem izpitu sprejet na Vojno akademijo.

Kot izredni študent s činom podporočnika je bil razporejen v najelitnejšo vojaško enoto, v kraljevo gardo. Po podpisu trojnega pakta je še z dvema oficirjema prebegnil v Grčijo, kjer se je kot prostovoljec pridružil grški vojski proti Italijanom. Ko je bil pakt razveljavljen, se je vrnil v domovino in se priključil prvi partizanski četi na Zlatiboru. Konec avgusta 1941 se je vrnil v Slovenijo. Marca 1942 so ga Italijani kot člana OF aretirali in internirali v taborišče Gonars. S skupino šestih oficirjev je organiziral beg iz taborišča. Skopali so rov in junija 1942 poskušali pobegniti, a so bili pri tem ujeti. Po kapitulaciji Italije se je leta 1943 vrnil v Slovenijo in se pridružil partizanom zahodnodolenjskega odreda. Napredoval je v načelnika štaba 15. divizije, nato bil načelnik štaba v artilerijski brigadi, isto dolžnost pa je opravljal kasneje v štabu 7. korpusa do decembra 1944, ko je prek Barija odšel v Beograd, kjer je pri Vrhovnem štabu delal v operativnem oddelku. To delo je opravljal vse do upokojitve leta 1969.

Po osvoboditvi je končal Višjo vojaško akademijo, na kateri je bil kasneje profesor. Svojo delovno dobo je zaključil kot polkovnik v generalštabu.

Napisal je učbenik Taktika in strategija. Bil je član redakcije druge izdaje Vojaške enciklopedije, kjer je soavtor poglavja o Sloveniji in nekaterih drugih gesel. Leta 1961 je v Beogradu izdal brošuro Kočevski Rog.