SARIA, Balduin

Balduin Saria se je rodil leta 1893 v nemški meščanski družini. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval na Ptuju. Maturiral je leta 1912 in odšel na Dunaj študirat arheologijo in antično zgodovino. Za arheologijo in zgodovino se je zanimal že v gimnazijskih letih. Sodeloval je pri arheoloških izkopavanjih in bil član Ptujskega muzejskega društva. Doktoriral je leta 1921 z dizertacijo o razvoju mitrejske kultne podobe. Na Filozofski fakulteti na Dunaju je bil najprej knjižničar v Arheološko-epigrafskem seminarju, v letih 1922–1926 asistent, nato docent na oddelku za zgodovino starega veka na Filozofski fakulteti v Beogradu, hkrati pa delal v Narodnem muzeju. Na Univerzi v Ljubljani je bil v letih 1926–1937 izredni, od leta 1937 do leta 1942 pa redni profesor za zgodovino starega veka.

Leta 1922 ga je profesor Vulić vključil v proučevanje starin po Srbiji in Makedoniji, kjer si je pridobil temeljito osnovo za poznavanje historične topografije teh predelov. V Slovenijo se je vrnil, ko ga je leta 1926 Univerza v Ljubljani povabila za izrednega profesorja zgodovine starega veka. Ponudbo je sprejel in vse do leta 1942 nepretrgoma sodeloval pri vzgoji naših zgodovinarjev in klasičnih filologov. Strokovna usmerjenost ga je vodila k podrobnejši analizi vojaške zgodovine vzhodno-alpskega prostora, ki jo je objavil v jubilejnem zvezku Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo. Preučeval je arheološko topografijo in Slovenija je zaradi Sarijeve temeljitosti in požrtvovalnosti dobila odlično topografijo Poetovione in njenega upravnega prostora. Vojna je preučevanje prekinila, iz nekaterih njegovih kasnejših študij pa se vidi, da je nabral ogromno gradiva in da bi nedvomno sčasoma predložil celotno topografijo Slovenije. V sklopu Mednarodne unije akademij je prevzel tudi nalogo dopolniti pregled nad epigrafskim gradivom v Sloveniji z ozirom na Corpus inscriptionum Latinarum. V prvem zvezku dela, ki je izšel leta 1938, je objavil in s fotografijami predložil vse po letu 1900 najdene epigrafske spomenike na Slovenskem. V zvezek je vključen tudi zahodni del Hrvaške z manjšim številom spomenikov (obdelal ga je V. Hoffiller). Delo je visoko dvignilo ugled znanstvene publicistike v Jugoslaviji in ne manjka v nobeni knjižnici resnega inštituta. Balduin Saria je publicistično deloval tudi v etnografiji, slovstveni zgodovini rojstnih področij, numizmatiki, ljudski prosveti in pri vrsti leksikonov.

Smatral se je za Nemca in idejno se je priključil nacionalnemu socializmu. V Ljubljani je leta 1942 optiral za izselitev v Nemčijo, kar mu je bilo odobreno. Ostal je aktiven na svojem delovnem področju in se tudi po odhodu v tujino zanimal za delo in napredek stroke v svoji nekdanji domovini.