Domneva se, da je tesno sodeloval s kobariškim rezbarjem Jernejem Vrtavom. Polihromiral oz. pozlatil je precej njegovih oltarjev, med drugim velik oltar pri sv. Andreju na Kravarju (Cravero) v Benečiji in velik oltar pri sv. Luciji na Kravarju. Umetnostni zgodovinarji ga uvrščajo v t.i. kobariško šolo slikarjev in rezbarjev. Podpisoval se je kot Lvcas Scharf oz. Lucas Scarf. Po ljudskem izročilu naj bi bil avtor fresk v notranjosti cerkve sv. Antona nad Kobaridom. Freske so delno uničili in prebelili leta 1935 med predelavo cerkve, ohranila pa se je fotografija Zadnje sodbe, na podlagi katere so Šarfu pripisali tudi baročne stenske poslikave v cerkvi sv. Treh kraljev v Sužidu, v cerkvi sv. Križa na Sedlu, v cerkvi sv. Marije Snežne na Kladju pri Breginju, v cerkvi sv. Petra na Peratih nad Livkom in v cerkvi sv. Križa nad Kojskim. Med popotresno obnovo kobariške kaplanije leta 1999 so bile odkrite baročne poslikave v freskotehniki, ki naj bi jih Šarf naslikal po požaru leta 1711. Obdobje, v katerem so poslikave nastale, opredeljujeta baročna dinamičnost kompozicij ter izrazita, modno obarvana dekorativnost. Šarf, prepoznaven po svojem risarsko preprostem slogu in retardirani ikonografiji, naj bi se močno spogledoval s tradicijo poznogotskih fresk, ki jih je (npr. v cerkvi sv. Križa na Sedlu) preslikal s svojimi.
Primorski slovenski biografski leksikon: Snopič 15. Gorica, 1989
Ščukovt, A. Popotresna obnova nekdanje kaplanije v Kobaridu. V: Varstvo spomenikov, 2003, št. 40, str. 117-126