Sándor VÁLYI

Rojen je bil kot Sándor Weiner, očetu Jakobu in materi Francziski (Fani), roj. Fischer, priimek v Vályi (beri: Váji) pa si je spremenil pozneje. V Budimpešti je končal pravo, nakar je kot pravnik odšel v Mursko Soboto, kjer je postal odvetnik. Tam je odprl odvetniško pisarno, sprva na današnji Slovenski ulici, kasneje pa na današnji Ulici Štefana Kovača, kjer si je v petosni vili iz leta 1907 poleg pisarne uredil tudi stanovanje. Kot pripravnika sta bila pri njem zaposlena tudi dr. Ludvik Rogan in Štefan Kovač-Marko, poznejši narodni heroj. V zadevah agrarne reforme in v vseh ostalih pravnih zadevah je kot zakoniti zastopnik veleposestnikov za okoliš Murske Soboti zastopal celo soboškega grofa Lászla Szapáryja. V prvi svetovni vojni je bil oficir, v dvajsetih letih 20. stoletja pa kot veren Žid tudi predsednik izraelitske skupnosti v Murski Soboti. V soboški sinagogi se je tudi 20. 9. 1910 poročil s soboško Židinjo Elizabeto Ascher, katere družina se je pozneje preimenovala v Árvay. V zakonu se jima je rodil edini sin Imre (tudi Emerik, Emery, Mirko; 14. 7. 1911 – 5. 5. 1998), ki je v Ameriki postal inovator več kot 200 raznih patentov, med drugim tudi mehke dvolitrske plastične plastenke Pepsi-cola.
Prvih aretacij Židov v Prekmurju aprila 1944 se je Sándor zaradi zaslug za Madžarsko izognil, toda novembra sta bila med aretiranimi tudi oba s soprogo. Sándor je bil novembra istega leta usmrčen v koncentracijskem taborišču Flossenbürg, soproga Elizabeta pa je taborišče preživela, vendar se v Mursko Soboto ni nikoli več vrnila, ampak se je takoj odpravila za sinom v ZDA, kjer je leta 1977 tudi umrla.

Sandor Valyi je pisal tudi pesmi v madžarščini. Leta 2018 je pod naslovom Iz dežele daljnje in v prevodu škofa dr. Jožefa Smeja izšel izbor njegove poezije v slovenščini.