RUS, Zvonko

Po končani osnovni šoli v Metliki je leta 1948 pričel obiskovati gimnazijo v Črnomlju. Po maturi leta 1953 se je vpisal na tedanjo Prirodoslovno-matematično fakulteto v Ljubljani, smer geografija. Diplomiral je leta 1960, diplomsko nalogo pa je posvetil Metliki in življenju v mestu v letih od 1953 do 1958, ko se je le-to pričelo industrializirati. Za delo, ki je temeljilo na skrbnem prikazu geografskega okolja in podrobni ter kritični obdelavi statističnega gradiva, ki ga je dopolnil z lastnimi raziskavami, opazovanji in s spoznavanjem ter z vrednotenjem sodobnih geografskih pojavov, procesov in njihovih problemov, je prejel študentsko Prešernovo nagrado.

Že kot absolvent je pričel poučevati na šoli v bližnjem Podzemlju, nato pa je od leta 1962 na metliški osnovni šoli poučeval zemljepis, zgodovino in matematiko. Leta 1978 se je zaposlil v Belokranjskem muzeju. Najprej je bil tri leta kustos, po upokojitvi tedanjega ravnatelja Jožeta Dularja pa je leta 1981 prevzel vodenje muzeja. Ravnatelj muzeja je bil vse do upokojitve leta 1996.

Poleg muzealskega dela je ostal v tesnem stiku s svojo stroko. Takoj na začetku svoje poklicne poti se je  vključil v raziskavo o modernizaciji pouka geografije v osnovni šoli in bil soavtor učbenika za zemljepis za šesti razred. Prav tako je bil kot zunanji sodelavec Geografskega inštituta SAZU vključen v večletno raziskavo kvartarnih sedimentov in njihove izrabe na Slovenskem, pri čemer je sam raziskoval kvartarne sedimente v Beli krajini, na območju Brežic in ob sotočju Krke, Save in Sotle. Za Krajevni leksikon Slovenije je z geografskega vidika predstavil vsa naselja v metliški občini, pripravil pa je tudi nekaj gesel za Enciklopedijo Slovenije. Poleg tega je dragocen njegov prispevek pri zbiranju, korekturah in dopolnjevanju zemljepisnih imen na topografski karti 1:25.000, bil je tudi soavtor kartografskega gradiva Metlika: načrt mesta (1993).

Dognanja iz lokalne zgodovine, o pomembnih osebah in društvih v Beli krajini je objavljal v Dolenjskem listu, Dolenjskih razgledih, reviji Rast in Geografskem obzorniku. Izdal je tudi nekaj samostojnih knjižnih del. Njegova publicistična dejavnost je dobila zagon zlasti po upokojitvi, ko je v dveh delih izšlo njegovo najpomembnejše in najobsežnejše delo Kronika mesta Metlike.