Rudi RUSTJA

Rojen je bil v Malih Žabljah in tam tudi živel, delal in pisal. Posvetil se je dvema področjema: gasilstvu in krajevni zgodovini.
Z gasilstvom se je začel ukvarjati leta 1952, ko je bil imenovan za tajnika novogoriške okrajne gasilske zveze. Njegovo aktivno delo v gasilstvu ni bilo samo uspešno in ustvarjalno, ampak tudi prežeto s poštenostjo in toplino, ki jo je ves čas znal prenašat na sodelavce, mlajše gasilce. V vseh gasilskih organizacijah v severno primorski regiji in širom po domovini je bil Rudi Rustja spoštovan in priljubljen med vsemi gasilci. Rudi Rustja je bil član poveljstva gasilske zveze Slovenije, član predsedstva gasilske zveze Slovenije (član v raznih komisijah) in član plenuma gasilske zveze Jugoslavije. S svojim znanjem je bogatil gasilske vrste pri vsakdanjem delu, na intervencijah in ob usposabljanjih in izobraževanjih. Bil je izreden mentor in odličen in spoštovan pedagog. Po združitvi goriškega in koprskega okraja je bil poveljnik vseh primorskih gasilcev.
Za zasluge v gasilstvu je leta 1976 prejel najvišje gasilsko priznanje – kipec Matevža Haceta.

Rudi Rustja je najbolj zaslužen, da so gasilska društva na Primorskem začela namenjati posebno skrb svoji preteklosti in poskrbela za zapise in izdajo društvenih kronik. Njegove knjige pa so temelj, brez katerega poznavanje gasilstva ne bi bilo tako natančno in obsežno, kot je danes. Rudi Rustja je bil tudi član komisije Gasilske zveze Slovenije, ki je izpeljala obsežen načrt zapisovanja gasilskih kronik in zbiranja ter ohranitve podatkov o gasilstvu na Slovenskem.

Za njim ostajajo zborniki:
Gasilstvo v Občini Ajdovščina 1877-1990, 1986
Gasilci izpod Solkanskega mosta v Novo Gorico: zbornik: 1948-1998, 1998
Čuvarji ognja, 1993 in 1997

Izredno ga je zanimala tudi krajevna zgodovina, ki se ji je po upokojitvi povsem posvetil. Po njegovi zaslugi so od hiše do hiše popisani domovi in družine v Malih Žabljah, na Cesti, v Plačah in Vipavskem Križu.