Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

RUDEŽ, Anton

Anton Rudež - Dnevnik Olge Rudež Kozler, 2001, str. 20.

Galleria fotografica

Nato:
8. April 1757, Kobjeglava (obč. Komen)
Morto:
14. November 1829, Ribnica
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:

Bil je uradnik in najemnik grofov Cobenzl, ki so imeli obsežno zemljiško posest na Kranjskem in Goriškem. Sčasoma je nakupil več manjših plemiških posestev, med njimi Štango, Mengeš, Dragomelj, Vič in Loko pri Mengšu. Leta 1783 je bil oskrbnik gradu Otočec in graščine Luknja pri Novem mestu. Leto pozneje je postal grajski upravitelj v Ribnici, leta 1792 najemnik, leta 1810 pa lastnik ribniškega gospostva, katerega je kupil od zadolženega grofa Janeza Filipa Kobencla skupaj z Bregom pri Ribnici. Leta 1829 je kupil še posestvo Tolsti vrh oziroma Gracarjev turn pri Šentjerneju na Dolenjskem. Poleg tega je imel v posesti še hišo na Starem trgu v Ljubljani.

Gimnazijo je Anton Rudež obiskoval v Ljubljani, kjer je bil med letoma 1769 in 1773 sošolec kasnejšega duhovnika in pesnika Valentina Vodnika. Prijateljske stike je imel tudi z Žigo Zoisom, razsvetljencem, gospodarstvenikom in mecenom, s katerim sta si dopisovala do Zoisove smrti. Zoisov krog, v katerem se je seznanil tudi z Jernejem Kopitarjem, je Rudeža pritegnil k zbiranju ljudskega blaga in k slovarskemu delu. Kopitarju je Rudež v mentorstvo za eno leto na Dunaju izročil svojega sina in naslednika Jožefa Rudeža in leta 1811 obema omogočil skupno potovanje po Nemčiji.

Čeprav Anton Rudež ni imel plemiškega naziva, je zaradi izobraženosti in gospodarske uspešnosti sodil med najuglednejše osebnosti na Kranjskem. Ribniški grad pa je v tistem času postal pomembno shajališče uglednih literarnih in kulturnih delavcev izven Ljubljane.

Ko je Valentin Vodnik med letoma 1788 in 1793 kaplanoval v Ribnici, je bil redni gost Rudeževega doma, kamor je iz Šmarja pri Ljubljani, kjer je bil kaplan, kot družinski prijatelj zelo rad zahajal tudi duhovnik, jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan. Tudi kasneje je Vodnik Rudeža seznanjal s svojim prosvetnim delom in mu hkrati pošiljal v presojo slovarsko delo, h kateremu je Rudež deloma sam prispeval gradivo. Najlepše balade, ki jih je Vodnik zapustil v rokopisu, so verjetno iz Ribniške doline. Zlasti za pesnika Stanka Vraza pa je Rudež nabiral jezikovne posebnosti in narodne pesmi.

Enciklopedija Slovenije: zv. 10: Pt-Savn. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 309.
Ribnica skozi stoletja. Ribnica: Skupščina občine in Zagreb: Spektar, 1982, str. 46.
Rudež Kosler, O. Dnevnik Olge Rudež Kosler: utrinki iz slovenske zgodovine. Ribnica: K. Zorc Kobi in J. Rudež, 2001.
Slovenski biografski leksikon: 3. Knj.: Raab – Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 155.

Autore/autrice della voce: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto
Data del primo inserimento: 15. 12. 2019 | Ultima modifica: 3. 4. 2023
Mateja Kambič. RUDEŽ, Anton. (1757-1829). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 4. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/rudez-anton/
Segnala un errore