RIHTARIČ, Ivan

V Ljutomeru je končal gimnazijo Franca Miklošiča. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz zgodovine in  umetnostne zgodovine. Od leta 1971 do 1995 bil profesor in dva mandata oz. deset let ravnatelj na ljutomerski gimnaziji. Od leta 1995 do upokojitve 2013 je bil direktor Ljudske univerze v Gornji Radgoni.
Leta 1989 magistriral iz zgodovine na FF v Ljubljani, leta 2002 pa doktoriral iz zgodovine v Celovcu ter 2016 še na FF v Mariboru, prav tako iz zgodovine. Izdal  je štiri znanstvene monografije, njegova osebna bibliografija pa šteje 484 enot. Je predsednik Zgodovinskega društva v Gornji Radgoni in član zgodovinskih društev v Avstriji (Celovec in Gradec) ter PAZU v Murski Soboti.
Njegovo področje raziskovanja je zlasti prva polovica dvajsetega stoletja na območju Spodnje Štajerske, Ljutomera in Gornje Radgone. Posveča se odnosom med Slovenci in Nemci pred in med prvo svetovno vojno. V prvi doktorski disertaciji se je tako osredotočil na ptujski časopis Štajerc in številke, ki so izšle med prvo svetovno vojno. V drugi doktorski disertaciji je podrobno obdelal ravnanje oblasti po drugi svetovni vojni v Gornji Radgoni in Radgonskem kotu. Kasneje je na podoben način obdelal še okraj Ljutomer. V knjigi Franc Rihtarič: od resnice do mita, ki jo je izdal leta 2021, pa se je posvetil tragični usodi domačina, ki se ga je prijel vzdevek »štajerskega Robin Hood«. Z usodo Franca Rihtariča se še vedno intenzivno ukvarja. Konec leta 2023 je razkril nove podatke, ki pričajo, da leta 1959 naj ne bi bil ustreljen kot zadnji obsojenec na smrt v Sloveniji, pač pa naj bi se njegova življenjska pot končala leta 2010 v Vancouveru v Kanadi.

O usodi ljudi na območju Gornje Radgone v prvih letih po drugi svetovni vojni govorita tudi knjigi Viktor Jurkovič in sodni proces 1949 ter Križev pot izselitve družine Hajnžič iz Negove (obe 2022).
Živi in ustvarja v Radencih.

Podatke je posredoval tudi avtor sam.