Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

RENKO, Damjan

Damjan Renko
Foto: osebni arhiv Damjana Renka

Galleria fotografica

Rodil se je očetu Viktorju in materi Jožici (dekliški priimek Mišič). Osnovno in srednjo šolo je obiskoval na Jesenicah, kjer se je 1976 izučil za poklic strojnega mehanika in se zaposlil v takratni Železarni Jesenice (TOZD Energetika). Oktobra 1976 je odšel na služenje vojaškega roka JLA v Maribor, katerega je zaključil v januarju 1978 kot graničar na karavli (mejni stražnici) JLA »Dušan Kveder – Tomaž« na Zgornji Kapli nad Ožbaltom. Istega leta je nato v izobraževalnem centru takratne Zveze energetikov Slovenije (ZDES) v Ljubljani uspešno zaključil specialistično usposabljanje za strojnika na visokotlačnih industrijskih napravah in nadaljeval z delom v Železarni Jesenice. V aprilu 1981 se je odločil za menjavo življenjskega poklica in se zaposlil v takratnem Republiškem sekretariatu za notranje zadeve (RSNZ) kot miličnik – pripravnik na Postaji milice Kranj. Po uspešno zaključenem šolanju v Šoli za miličnike v Ljubljani leta 1982, kjer se je izkazal tudi kot član šolskega pevskega zbora in pisec člankov v »MODRI BILTEN«, je bil zaradi kadrovskih potreb Uprave za notranje zadeve (UNZ) Kranj po službeni potrebi premeščen na takratno Postajo mejne milice Brnik, kjer je v obdobju 1982/1991 opravljal naloge: miličnika-pripravnika, miličnika, pomočnika vodje izmene, vodje izmene in vodje varnostnega okoliša.

V tem obdobju se je tudi poročil in si z ženo Barbaro na Kokrici pri Kranju ustvaril dom in družino. V obdobju 1984/1992 je bil tudi pripadnik Posebne enote milice (PEM) takratne Uprave za notranje zadeve (UNZ) Kranj (op.: danes Policijska uprava Kranj) in se je udeleževal vseh njenih pred osamosvojitvenih aktivnosti. V letu 1989 je pričel z izrednim študijem na nekdanji Višji šoli za notranje zadeve (VŠNZ) na Univerzi v Ljubljani. V maju 1991 je bil zaradi dobrih delovnih in študijskih rezultatov imenovan za komandirja takratne Postaje mejne milice Jezersko, katero je tudi uspešno vodil med osamosvojitveno vojno. Ob uvedbi testnega projekta »JAVNA VARNOST« na območju UNZ Kranj je bil v decembru 1991 premeščen na takratno Postajo mejne milice Ljubelj na delovno mesto namestnika komandirja, kjer je med ostalim kot nosilec projekta »POLICIJA MED VOJNO« v enoti tega tudi uspešno zaključil. Istega leta se je zaradi prevelikega obsega službenih in družinskih obveznosti odločil opustiti izredni študij.

V letu 1994 je bil v Novem mestu med soustanovitelji policijskega veteranskega Združenja Sever. Po reorganizaciji celotne slovenske Policije in uvedbi projekta »JAVNA VARNOST« je bil v aprilu 1995 po službeni potrebi premeščen na Postajo letališke policije Brnik, kjer je do upokojitve v decembru 2008 opravljal naloge policista na delovnih mestih: vodje izmene, bombnega operaterja in bombnega tehnika – specialista.

V okviru Policijskega veteranskega društva Sever – Gorenjska (PVDSG) je od leta 1995 opravljal naloge takratnega namestnika vodje odbora Brnik, kjer je dajal številne pobude in sodeloval pri projektih, ki so se nanašali na zbiranje in evidentiranje dokumentarnih virov o osamosvojitveni vojni na Gorenjskem. V tem obdobju je veliko časa posvetil tudi operativnemu reševanju problematike članstva v zvezi z uveljavljanjem veteranskih pravic po takratnem neživljenjskem Zakonu o vojnih veteranih, ki je ob uveljavitvi v letu 1995 izključil, oziroma »pozabil« določene kategorije posameznikov, ki so si s svojim aktivnim delovanjem med osamosvajanjem vsekakor zaslužili status vojnega veterana, zaradi česar je bil s strani upravnega odbora PVD Sever – Gorenjska nato na državnem nivoju predlagan v koordinacijsko skupino za pripravo novele Zakona o vojnih veteranih. Nekje v tem obdobju je tudi povsem samoiniciativno napisal kronologijo dogodkov o času osamosvojitvene vojne na območju nekdanje Postaje mejne milice Jezersko.

Tik pred upokojitvijo v letu 2008 je kot eden od ustanovnih očetov Sindikata policistov Slovenije nesebično nudil strokovno pomoč mlajšim poklicnim kolegicam in kolegom, kjer je danes častni član.

Njegovo tretje življenjsko obdobje od upokojitve leta 2009 dalje je na regijskem in državnem nivoju zaznamovalo predvsem njegovo vedno bolj aktivno delovanje v okviru PVD Sever – Gorenjska, kjer je postal nosilec številnih pobud in publicističnih projektov s področja zgodovinske dejavnosti, pri krepitvi domoljubja ter področju zaščite veteranskih pravic, kot tudi pri nudenju strokovne pomoči veteranskim kolegom iz članic pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) za Gorenjsko pri enem njihovih večjih publicističnih projektov (op.: Vloga teritorialne obrambe Gorenjske v procesu osamosvajanja Republike Slovenije 1990-1991, izdaja 2016). V okviru PVD Sever – Gorenjska od leta 2012 opravlja naloge fotoreporterja, pisca člankov in tehničnega urednika spletne strani društva, kot podpredsednik društva pa je zadnje desetletje vzporedno zadolžen tudi za področje zgodovinske dejavnosti in je tudi dolgoletni član Komisije za zgodovinsko dejavnost pri Zvezi policijskih veteranskih društev Sever (ZPVD Sever). Od leta 2013 dalje v društvu aktivno sodeluje v projektu postavitev in odkrivanja spominskih plošč “TAJNA SKLADIŠČA OROŽJA IN STRELIVA MILICE 1990/91” širom Gorenjske, kot tudi pri izvedbi spominskih slovesnosti, kjer največkrat nastopa v vlogi organizatorja, scenarista, fotografa ali povezovalca programa. Od leta 2015 dalje v enakih vlogah nastopa tudi v okviru strokovne skupine društva, ki izvaja program predavanj »VLOGA ONZ V OSAMOSVAJANJU SLOVENIJE« in pri organizaciji, postavitvah in otvoritvah tematske razstave »VOJNA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO 1991« po osnovnih in srednjih šolah širom Gorenjske.

V letu 2012 se je včlanil tudi v Krajevno organizacijo borcev za vrednote (KOBZV) NOB Kokrica, kjer je, oziroma še vedno opravlja nekatere funkcije (poverjenik, tajnik, kronist, predsednik nadzornega odbora). V okviru Združenja borcev za ohranjanje vrednot (ZB NOB) Kranj pa že vse od leta 2015, t.j. od ustanovitve komisije za partizanska spominska obeležja funkcijo opravlja funkcijo tajnika komisije in tehničnega urednika biltena ZB NOB Kranj »NOVICE«. V letu 2016 je v okviru KOBZV NOB Kokrica izdal tudi svoj knjižni prvenec z naslovom: »Pozabljeni junak, Franc Mrak 1907 – 1942«.

V obdobju 2016/2021 je bil kot ljubitelj petja tudi član MePZ Kokrškega odreda – Preddvor, ki pa je v letu 2021 žal prenehal delovati. Je tudi član Kluba upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Maks Perc – Kranj. Od leta 2003 veliko svojega prostega časa posveča fotografiji in ljubiteljskemu slikarstvu. Predvsem pri zadnjem je v začetnem obdobju prevladoval realizem, z leti pa se vedno bolj spogleduje tudi z abstraktnim slikarstvom. Večina njegovih slikarskih del se nahaja v domovih sorodnikov, prijateljev in znancev širom Slovenije ter na Madžarskem in Srbiji.

Večino svojega tretjega življenjskega obdobja z ženo preživljata tudi na Madžarskem, kjer imata drugo domovanje. Imata hčerko Matejo in sina Žiga, ter vnukinje Emo in Laro, ter vnuke Jakoba, Aljaža, Marka in Nika.

Osamosvojitev na Gorenjskem: 1989-1991, 1. del, 2012 (soavtor)
Tajna skladišča orožja v letih 1990-1991, 1. del, 2013 (soavtor)
Pozabljeni junak, Franc Mrak 1907 – 1942, 2016
Vloga teritorialne obrambe Gorenjske v procesu osamosvajanja Republike Slovenije 1990-1991, 2016 (tehnični urednik)
Vojni ujetniki na Gorenjskem – 1991, 2021
Vojni ujetniki v Sloveniji 1991, 2021 (soavtor)
V objemu smrti, 2022 (tehnični urednik)

 

MILICA/POLICIJA:
PISNA POHVALA REPUBLIŠKEGA SEKRETARJA ZA NOTRANJE ZADEVE (1987)
BRONASTI ZNAK ZASLUGE ZA VARNOST (1992)
ZAHVALA MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE (1996)
ZNAK POLICIJE ZA 20 LET DELA (2008)
BRONASTI ŠČIT POLICIJE (2008)

VLADA R. SLOVENIJE:
ZAHVALA GENERALNEGA SEKRETARIATA VLADE R. SLOVENIJE (2008)
SPOMINSKA MEDALJA OB 30. OBLETNICI SAMOSTOJNE IN NEODVISNE DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE (2021)

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO R. SLOVENIJE:
SPOMINSKI ZNAK VOJAŠNICE 1991 (2007)

ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE (ZZB NOB SLOVENIJE):
PISNO PRIZNANJE ZB NOB KRANJ (2014)
POSEBNO KNJIŽNO PRIZNANJE PREDSEDNIKA ZZB NOB SLOVENIJE (2016)
SREBRNA PLAKETA ZZB NOB SLOVENIJE (2018)

ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO (ZVVS):
BRONASTA PLAKETA (2017)

ZVEZA POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER (ZPVDS):
SREBRNI ZNAK OSAMOSVOJITVE (2001)
PISNO PRIZNANJE PVD SEVER – GORENJSKA (2006)
ZLATI ZNAK SEVER (2007)
PLAKETA SEVER (2013)
STATUA SEVER (2017)
BRONASTI ZNAK PRAPORŠČAK SEVER (2018)
SREBRNI ZNAK PRAPORŠČAK SEVER (2020)

Alidžanović, A. et. al. Vloga teritorialne obrambe Gorenjske v procesu osamosvajanja Republike Slovenije 1990-1991, Kranj, Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) za Gorenjsko, 2016

Brvar, B. at. al. Vojni ujetniki v Sloveniji 1991: zbornik: ob 30-letnici vojne za Slovenijo, Ljubljana, Zveza policijskih veteranskih društev Sever (krajše ime: Zveza društev Sever), 2021

Klemenčič, M. in Renko, D. Osamosvojitev na Gorenjskem: 1989-1991, 1. del, Tržič, Policijsko veteransko društvo Sever – Gorenjska, 2012

Klemenčič, M. Osamosvojitev na Gorenjskem: 1989-1991, 2. del, Tržič, Policijsko veteransko društvo Sever – Gorenjska, 2013

Klinar, R. Zgornja Gorenjska: 1990-1991: utrinki (pred)osamosvojitvenih dni: monografija, Radovljica, Jesenice, 2001

Papler, D. Elektro Gorenjska in osamosvojitvena vojna leta 1991: pomen elektroenergetske infrastrukture in elektroenergetikov kot civilne strukture v prizadevanjih in boju za samostojno državo, Kranj, Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije,  2017

Renko, D. et. al. Tajna skladišča orožja v letih 1990-1991, 1. del, Ljubljana, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, 2013

Renko, D. Vojni ujetniki na Gorenjskem – 1991, Jesenice, Policijsko veteransko društvo Sever – Gorenjska, 2021

Autore/autrice della voce: Damjan Renko, vnesla Marjeta Gros, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 27. 2. 2023 | Ultima modifica: 27. 2. 2023
Damjan Renko in vnesla Marjeta Gros. RENKO, Damjan. (1957-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 6. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/renko-damjan/
Segnala un errore