Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

RAVNIKAR, Edvard

Edvard Ravnikar - Zasebni arhiv

Galleria fotografica

Nato:
4. December 1907, Novo mesto
Morto:
23. August 1993, Ljubljana
Variante dei nomi:
Edo
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Lessico:

Njegov oče Josip je bil trgovec, mati Marija, roj. Premru, je bila gospodinja. Otroštvo je sprva preživljal v rodnem Novem mestu, zatem se je družina preselila v Pulj in nato v Ljubljano, kjer  je obiskoval osnovno šolo in realko ter leta 1926 maturiral. Arhitekturo je v letih 1926–1930 študiral na Dunaju, nadaljeval pa na oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1935 diplomiral pri profesorju Jožetu Plečniku. Leta 1939 se je izpopolnjeval v ateljeju Le Corbusiera v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil sodelavec Osvobodilne fronte, po aretaciji in zaprtju leta 1942 je med ilegalnim bivanjem v Ljubljani izdeloval grafične osnutke za partizanske publikacije, plakate, denarne bone idr.

Od leta 1946 do upokojitve leta 1980 je bil profesor na šoli za arhitekturo v Ljubljani, bil je tudi njen predstojnik. Njegovo delo obsega področja arhitekture in urbanizma, oblikovanja, likovne umetnosti in arhitekturno publicistiko. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so stavba Okrajnega ljudskega odbora v Kranju, stavbni kompleks Trga republike in stanovanjsko-poslovni kompleks Ferantov vrt v Ljubljani, med prvimi pa kostnica padlih v prvi svetovni vojni na ljubljanskem pokopališču in ljubljanska Moderna galerija. V njegovem opusu izstopata tudi dve spominski ureditvi, grobišči v Begunjah in na Rabu, ter npr. zelo vpliven načrt idealne soseske za pet tisoč prebivalcev (1958). Zelo plodno je bilo Ravnikarjevo delo pri popularizaciji arhitekture v domačem in tujem tisku. Bil je tudi pobudnik za nastanek prve slovenske samostojne revije Arhitekt.

Ravnikar je eden najvidnejših slovenskih arhitektov po drugi svetovni vojni in nosilec sprememb v arhitekturi, tudi s poskusom reforme študija arhitekture (t.i. »Smer B«, 1960/1961 ). Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter imel naslov zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, Tehniška univerza v Gradcu pa mu je leta 1988 podelila častni doktorat. Bil je tudi ustanovni in častni član Društva arhitektov.

Sodeloval je na številnih slovenskih in mednarodnih natečajih, kjer je osvojil veliko visokih priznanj, 17 prvih nagrad, a glede na število zmag na natečajih je bilo relativno malo realizacij. Med drugim je leta 1964 prejel nagrado ex aequo za natečajni načrt ureditve umetnega otoka Tronchetto v Benetkah (izvedbeni načrti 1965-1967), ki pa ni bil realiziran. Poleg številnih drugih nagrad je prejel dve Prešernovi in dve Plečnikovi nagradi.

Uresničeni projekti (izbor):

Kostnica žrtev prve svetovne vojne na ljubljanskih Žalah, natečajni načrt 1937, izvedba 1938–1939
Moderna galerija v Ljubljani, načrti izdelani leta 1939, izvedba 1941-1951
Načrt regulacije Nove Gorice in le nekaj stavb v njej, načrti regulacije 1947–1950 (delna izvedba), načrti stanovanjskih blokov 1947, izvedba 1948
Grobišče talcev v Begunjah na Gorenjskem, načrt 1952, izvedba 1952–1953
Grobišče internirancev v Kamporju na Rabu, načrt in izvedba 1953
Zgradba Okrajnega ljudskega odbora v Kranju, načrt 1955, izvedba 1958-1960
Založba in tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani, načrti izdelani leta 1957, izvedba 1958-1961
Stavbni kompleks Trga revolucije (danes Trga republike) v Ljubljani, natečajni načrt 1960, realizacija 1961–1983
Stanovanjsko-poslovni kompleks Ferantov vrt v Ljubljani, natečaj leta 1964, izvedba 1965-1976
Hotel Creina v Kranju, načrti leta 1968, izvedba 1969-1970
Trgovska hiša Globus v Kranju, načrti leta 1969, 1970, izvedba 1970-1973

Prešernova nagrada, 1961 in 1978 (za življenjsko delo)
Župančičeva nagrada, 1965
Plečnikova nagrada, 1975 in 1987 (jubilejna)
Jugoslovanski nagradi Borbe in Avnoja, 1982
Herderjeva nagrada, 1988 (podeljuje jo univerza na Dunaju) itd.

Ustni viri: Tina Potočnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, maj 2023

Enciklopedija Slovenije: zv. 10: Pt-Savn. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 102–105.
Grobovšek, J. Edvard Ravnikar: (Novo mesto, 4. december 1907 – Ljubljana, 23. avgust 1993): ob stoletnici rojstva. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, februar 2008, let. 19, št. 1, str. 78–82.
Hommage à Edvard Ravnikar: 1907-1993. Ljubljana: [samozal.] F. in M. Ivanšek, 1995.
Košir, F. Edvard Ravnikar kot arhitekturni teoretik. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2006.
Krečič, P., Mušič M., Zupan, G. Edvard Ravnikar: arhitekt, urbanist, oblikovalec, teoretik, univerzitetni učitelj, publicist: umetnostnozgodovinski oris: razstava Arhitekturnega muzeja Ljubljana na fužinskem gradu, 19. september – 19. oktober 1996. Ljubljana: Arhitekturni muzej, 1996.
Markelj, M. Obletnica na robu pozornosti: stoletnica rojstva arhitekta in urbanista Edvarda Ravnikarja, rojenega v Novem mestu. Dolenjski list, 10. jan. 2008, leto 59, št. 2, str. 17.
Vodopivec, A., in Žnidaršič, R. (ur.). Edvard Ravnikar: architect and teacher. Wien, New York: Springer, cop. 2010.

Autore/autrice della voce: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Data del primo inserimento: 15. 12. 2019 | Ultima modifica: 14. 7. 2023
Darja Peperko Golob. RAVNIKAR, Edvard. (1907-1993). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 7. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/ravnikar-edvard/
Segnala un errore