Raimondo BENVENUTI

Pater frančiškan, bolj znan z imenom »Freschi«, dosmrtni knjižničar in gvardijan koprskega samostana sv. Ane v letih 1830–1831, je neprestano ohranjal in dopolnjeval samostansko knjižnico v štiridesetih in petdesetih letih 19. stoletja. Na pobudo Jacopa Bernardija je po letu 1847 začel opremljati knjige z nalepkami zeleno-modre barve, na katere je napisal ime avtorja in naslov dela ter jih lepil na zgornji rob hrbta knjižnih ovojnic. To je pomagalo pri lažjemu iskanju knjig v številčno bogati knjižnici, iskalec je prihranil dragoceni čas, obenem pa je knjižnični zbirki povrnil urejenost, samostanu in redovnikom pa ugled. Njemu lahko pripišemo razvrstitev knjižničnega fonda v dva večja sklopa, pri čemer je splošno literaturo ločil od poučnih knjig, z izdelavo nalepk v obliki oblačkov: priročne knjige je prelepil z rumenimi nalepkami, poučne pa z modrimi. Takšna ločitev je prav tako zasledovala povsem praktične cilje. Zaslužen je tudi, da se je samostan sv. Ane obogatil s kodeksi, tako grškimi kot latinskimi, iz ukinjenega samostana sv. Bernardina v Piranu (še vedno je v rabi ta toponim). Postavil in uredil je pomembno domovinsko zbirko (danes bi rekli domoznansko), kot jo je sam poimenoval, za katero so skrbeli samostanski predstojniki, nadgrajevali pa so jo kasnejši knjižničarji, med katerimi je zagotovo najbolj zaslužen pater Hijacint Repič.

Delovanje p. Raimonda je izpričano v dveh knjižnih delih. V prvem opisu iz leta 1847 ga Jacopo Bernardi omenja v povezavi s frančiškansko knjižnico, ki je, poleg stolnice z umetninami vred, edina vredna ogleda v Kopru. Dve desetletji za tem, natančneje leta 1863, pa ga spet omenja pater Donato Fabianich v zgodovini manjših bratov v Dalmaciji in v Bosni.