Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju v letih 1894-1897. Šolanje je nadaljeval na goriški normalki od 1897 do leta 1900. Klasično gimnazijo je končal 1908. leta. Po krajšem študiju na Poljedelski visoki šoli na Dunaju je leta 1909 postal uradnik finančne direkcije v Trstu, kjer je služboval do 1921. leta, ko je bil iz političnih razlogov odpuščen. Isto leto je pričel opravljati podobno delo v Ljubljani, s krajšo prekinitvijo od leta 1925 v Novem Sadu, kjer je leta 1946 dočakal upokojitev.
Prvo glasbeno izobrazbo mu je nudila sestra. V Gorici ga je med leti 1902-1904 učil violine in klavirja stolni organist Franc Setničar. Kasneje se je izpopolnjeval v dijaškem pevskem zboru in orkestru. V letih 1906-1907 se je učil harmonije pri Josipu Michlu. V Trstu sta ga v letih od 1913-1915 učila PetrTeplý violino in violo ter Emil Adamič klavir. V letih 1918-1919 pa je vadil čelo na privatni glasbeni šoli Liceo musicale Arturo Vram v Trstu. Od 1922. leta je sodeloval kot violinist v Orkestralnem društvu Glasbene matice Ljubljana, kjer je študiral od leta 1924-1928 na konservatoriju pri Lucijanu Mariju Škerjancu kontrapunkt in kompozicijo. V letih 1930-1938 je sodeloval v komornemšrámel kvartetu, za katerega je zložil in priredil nad petdeset skladb. Od 1946. leta je bil vodja pevskega zbora sindikalne podružnice finančnih uslužbencev. Prinčič je vsa leta priložnostno sodeloval v raznih instrumentalnih zasedbah in pevskih zborih, za katere je skladal in prirejal raznovrstne, večinoma poljudne skladbe. Nekaj jih je izšlo v tisku.
Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1986, str. 113.
Slovenski biografski leksikon: 2. knjiga, 8. zvezek. V Ljubljani: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952, str. 584-585.
