PRELOKAR, Tomaž

Domnevamo, da se je rodil v drugi četrtini 15. stoletja, predvidoma nekaj pred letom 1430. Leta 1446 ga pod zapisom Thomas Prelager de Cilia najdemo med sholarji na dunajski univerzi, vpisanega z oznako ogrskega porekla. V tistem času to za študente iz naših krajev ni bila nobena redkost. Kasneje se pojavlja več variant njegovega priimka; Brikcij Preprost ga domnevno pravilno navaja kot Prelokarja, v latinskih listinah je Thomas de Cilia, v nemških pa Thomas von Cilli. Pogoste so tudi kasnejše popačenke Perloverius, Berlower, Berlogar, Prilokar in celo Prekokar.

Bakalavreat (začetno akademsko stopnjo) je dosegel leta 1448, jeseni 1451 je že predaval na univerzi, leta 1466 pa ga zasledimo v Padovi – na eni najstarejših evropskih univerz – ko je dosegel juridični doktorat. Bogata pravna in humanistična izobrazba ga je usposabljala za opravljanje pomembnih diplomatskih in poslaniških funkcij v neposredni bližini cesarja Friderika III.

»Thomas de Cilia« je bil tudi prvi humanistični učitelj mladega cesarja Maksimilijana I. in leta 1471 mu je celo prepustil dva humanistična rokopisa, ki ju danes hrani avstrijska nacionalna knjižnica.

V 70. letih je prevzel odgovorne položaje v cerkveni hierarhiji; l. 1473 je postal stolni prošt v Konstanci, l. 1477 stolni prošt pri Sv. Štefanu na Dunaju, l. 1491 pa je celo škof v Konstanci – drugi najpomembnejši nemški škofiji. V tamkajšnji stolnici je tudi pokopan.

Glede na dosedanja proučevanja naj ne bi imel neposrednega stika z domačimi kraji. Podatek, ki pa naj bi domnevi nasprotoval, je omemba Baltazarja iz Mozirja – znanega glasbenega teoretika – na bazelski univerzi v Švici nekaj let po Prelokarjevi smrti. Tam so imeli škofje iz Konstance svojo poletno rezidenco in popolnoma mogoče je, da je Baltazarjev prihod v to mesto povezan s Prelokarjevim vplivom.

Tomaž Prelokar je bil vseskozi znan kot velik mecen umetnosti.