PRELC, Franc

Franc Prelc se je rodil v kmečki družini kot peti od devetih otrok materi Metki in očetu Emilu.
Z enajstimi leti je na povabilo poreškega škofa Dragutina Nežića stopil v semenišče v Pazinu, kjer je že študiral njegov brat Milan. Tu se je šolal osem let. V teh letih je bil tudi član Marijine bratovščine Grinjona Montforskega. Vojsko je služil najprej v vojaški sanitetni šoli v Zagrebu in nato kot bolničar v Bjelovaru. Nato je bil premeščen v Zagreb, kjer je na Gimnaziji braće Ribara dokončal še štiriletno realko z maturo. Leta 1957 se je vpisal v 2. letnik Teološke fakultete v Ljubljani. Leta 1962 ga je za duhovnika posvetil škof mučenec Anton Vovk.
Prvih osem let je kot kaplan ali duhovniški upravitelj služboval v osmih župnijah (Tomaj, Auber, Rodik, Klanec, Draga, Podgorje, Škofije in Piran). Nato je bil skoraj štirideset let župnik v Portorožu. Tu je med drugim uredil prvo župnišče na Obali 53, nato kupil in uredil župnišče v vili Suši na Senčni poti, kjer se že dolga leta odvija duhovni turizem. Poskrbel je za postavitev kipa Device Marije ubogih na Koprski cesti, za ureditev znamenja na Belem križu, za sanacijo bernardinskega prezbiterija sv. Bernardina Sienskega ter za izgradnjo in posvetitev nove cerkve Rožnovenske Matere Božje s pripadajočim župniščem, veroučnimi učilnicami in pevsko dvorano. Tu je delovala tudi župnijska Karitas, kjer so vojne begunce iz bivše Jugoslavije oskrbovali s hrano in obleko. Vsako leto je župnišče gostilo otroke iz vse Slovenije, ki so tu preživeli poletne počitnice.
Ko se je srečal s prvim slovenskim odvisnikom od drog, se je Franc Prelc povezal z italijanskim duhovnikom don Pierinom Gelminijem in s Skupnostjo Srečanje, ki je nato v svoje centre za zdravljenje odvisnosti sprejela številne slovenske fante in dekleta. V Sloveniji so na Prelčevo pobudo odprli šest novih komun: na Kostanjevici pri Novi Gorici, v Čadrgu nad Tolminom, Vremskem Britofu pri Divači, Sveti Trojici pri Lenartu, vKobiljah v Prekmurju ter žensko skupnost na Razborju nad Sevnico. Odgovornost za program Skupnosti Srečanje je prevzel Zavod Pelikan – Karitas, ki ga je leta 1998 ustanovila Slovenska Karitas.
Iz Portoroža je bil Franc Prelc premeščen v župnijo Sv. Anton pri Kopru. V Bertokih je vzpostavil delovanje hiše Karitas in bil pobudnik več programov pomoči. V okviru programa Pomoč brezdomcem tem vsak dan nudijo hrano in tople napitke, možnost prhanja, sveže perilo in socialno pomoč. Tu ima sedež dveletni program za pomoč alkoholikom Vrtnica, ki ga izvaja Zavod Karitas Samarijan. Zavod Pelikan – Karitas ima tam prostore, v katerih se odvisniki od mamil pripravljajo na vstop v komuno Skupnosti Srečanje. Tu je sedež Istrske območne Karitas (njen vodja je oče Franc), ki povezuje vse župnije v slovenski Istri.
Oče Francima vedno odprta vrata za brezdomce, romarje, turiste. Ko je v Portorožu nastajala nova župnija, so vse načrtovali tako, da je bilo mogoče sprejeti goste na stanovanje in hrano. Tako je nadaljeval tradicijo gostoljubja svojih staršev. Pri tem mu je v veliko pomoč rodna sestra Kristina, ki živi z njim, skrbi za gospodinjstvo in poučuje verouk. Pomagal pa jima je tudi pokojni brat Milan, prav tako duhovnik.
Takšna odprtost vseh treh Prelčevih je postala znana daleč naokrog in se je dotaknila življenja številnih ljudi. Leta 2007 so bralci in poslušalci Primorskih novic in Radia Koper duhovnika Franca Prelca izbrali za Osebnost Primorske.
7. septembra 2012 zvečer je Franc Prelc v portoroški cerkvi Marije Rožnovenske ob petdeseti obletnici duhovniškega poklica daroval zlato mašo.
Leta 1962 ga je Chiara Lubich povabila v prenovitveno gibanje Marijino delo za edinost cerkva in sveta, v katerem je še danes. Od leta 1964 so člani izdajali listič Beseda življenja, ki je nato prerasla v revijo Novi svet; zanjo je dolga leta odgovarjal Franc Prelc.