Po zaključeni gimnaziji je študirala arhitekturo v Ljubljani, nato pa službovala v projektivnem biroju v Wiesbadnu, na Zavodu za planiranje in urbanizem ter na srednji šoli za gradbeništvo v Celju, na srednji šoli za oblikovanje v Žalcu, se v velenjskem Gorenju ukvarjala z grafičnim oblikovanjem, sedaj pa živi in dela kot svobodna umetnica v Šmarjeti pri Celju. Ukvarja se z opremljanjem prostorov, grafičnim oblikovanjem in karikaturo, najpomembnejši del njenega ustvarjanja pa sta pisanje za otroke in ilustracija.
Objavljala je satirične likovne in literarne prispevke ter otroške igre v vseh slovenskih revijah za otroke. Svoja dela je razstavljala tako na samostojnih kot tudi skupinskih razstavah. V zadnjih dvajsetih letih piše in riše predvsem slikanice za otroke, njene prepoznavne poteze so izvirnost, duhovitost in prijazna dostopnost njenega dela. Gotovo pomeni eno najboljših slovenskih imen na področju otroške literature in ilustracije, ki je s svojim izvirnim delom prepoznavna tudi v svetu.
Za svoje delo je bila večkrat nagrajena; med drugim s priznanjem Hinka Smrekarja za ilustracijo (1999), z Levstikovo nagrado za ilustracijo (2001), bila v Bologni (1998 in 2001) izbrana med 97 reprezentativnih ilustratorjev sveta, v Chicagu med deset (2002), prejela v Baslu častno priznanje IBBY (2002), na Slovenskem knjižnem sejmu 2002 nagrado za najlepšo otroško knjigo itd. Leta 2011 je prejela nagrado Prešernovega sklada, leta 2003 bronasti celjski grb za ‘izredno kvaliteto na področju otroške literature in knjižne ilustracije’, leta 2017 pa Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Leta 2018 je za svoje življenjsko delo prejela priznanje celjske zvezde in postala častna meščanka Celja.
V Celju je leta 2014 ustvarila novo celostno podobo otroškega oddelka Osrednje knjižnice Celje – Knjižnice pri Mišku Knjižku.
Izbrana dela (slikanice):
- Male živali, 1999
- Živalske uspavanke, 2000
- Zakaj?, 2002
- Živalska abeceda, 2002
- Mednarodni živalski slovar, 2004
- 1001 pravljica, 2005
- Moj očka, 2007
- Kam gredo sanje, 2008
- Dinozavri?!, 2009
- Pasji zakaji, 2010
- Žuželčji zakaji, 2011
- Mačji zakaji, 2013
- Moj prvi album, 2014
- Kraca, 2015
- Radi štejemo, 2017
- Zmaji?!, 2018
- Ptiči?!, 2019
- Živalski koledar, 2020
Nagrade in priznanja (izbor):
- priznanje Hinka Smrekarja za ilustracijo, 1999
- Levstikova nagrada za ilustracijo, 2001
- častno priznanje IBBY, 2002
- nagrada za najlepšo otroško knjigo, 2002
- bronasti celjski grb, 2003
- nagrada Prešernovega sklada, 2011
- Levstikova nagrada za življenjsko delo, 2017
- priznanje celjske zvezde, 2018
- častna meščanka Celja, 2018
- nagrada Hinka Smrekarja (ZDSLU), 2021
A. Domjan et al.: Lila Prap : pravljičarka, ki misli v podobah in zapisuje v znakih, Celje 2011
A. Domjan, N. Šivavec: Pobuda za podelitev srebrnega celjskega grba za leto 2003, podatki in utemeljitve, Celje 2003
I. Levičar, L. Praprotnik-Zupančič: Lila Prap : človek z veliko začetnico, v: Viva, 2013, št. 230, str. 76–79
E. Miše, L. Praprotnik-Zupančič: Vsaka knjiga je nekaj novega, nov izziv : Lila Prap, pisateljica in ilustratorka, v: Reporter, 2017, št. 34, str. 64–69
M. Ogrizek, L. Praprotnik-Zupančič: Brez knjig bi znorela : Lila Prap, v: Obrazi, 2017, št. 11, str. 38–40
P. Žagar, L. Praprotnik-Zupančič: Celjska umetnica, ki je bolj poznana v svetu kot doma : prah celjskih zvezd, v: Celjan, 2008, št. 392, str. 22–23