POPOVSKI, Marjetka

Mama Zofija Kusterle prihaja iz Baške grape na Tolminskem iz majhne vasice Nemški Rut, kjer so prvi prebivalci prišli s Tirolskega. Oče Hristo Popovski pa je rojen v kraju Seres blizu Soluna v Grčiji, mami Zmaragdi, po rodu Grkinji, in očetu Petru iz Broštice v Makedoniji. Mama Zofija, ki je zaključila učiteljišče v Tolminu, je bila leta 1956 po takratnem dekretu poslana v slovensko Istro. Najprej je bila vzgojiteljica v Sv. Petru, nato je bila 36 let zaposlena v izolskem vrtcu, zadnjih 15 let kot pedagoški vodja. Oče Hristo se je kot mizar zaposlil v lesnem podjetju Mala oprema v Izoli. Tako je Izola postala kraj, kjer sta si ustvarila svojo družino; tu se jima je leta 1961 rodila Marjetka, nato pa leta 1965 še sin Peter.
Marjetka je v Izoli obiskovala Osnovno šolo Vojke Šmuc, nato je v Kopru zaključila Pedagoško gimnazijo matematično-naravoslovne smeri. Nato je študirala fizioterapijo na Višji in Visoki šoli za zdravstvo na Univerzi v Ljubljani. Kot diplomirana fizioterapevtka se je leta 1985 zaposlila v Domu upokojencev Izola, kjer jedelala 26 let. Z dodatnim izobraževanjem je dosegla naziv mentor in samostojni svetovalec. Skrbela je, da so stanovalci doma, ki so imeli različne starostne težave, dihalna obolenja, gibalne težave po možganski kapi in zlomih, degenerativne bolezni….bili deležni potrebne fizioterapije, potrpežljivosti in obzirnosti.
Že od otroštva naprej pa jo spremlja tudi glasba. Prepevala je v otroškem zborčku v vrtcu, v osnovni šoli in na gimnaziji. Nato se je vključila v folklorno skupino Val v Piranu in 10 let na domačih in tujih odrih plesala in prepevala ljudske plese in pesmi. Ljudska pesem je zaznamovala in bogatila njeno življenjsko pot. S kitaro in petjem ljudskih pesmi je začela nastopati doma in v drugih krajih po Sloveniji, v zamejstvu in tujini: na proslavah, obeležjih, praznikih in srečanjih. Na povabilo slovenskih rojakov je gostovala v Avstraliji, Švici, Franciji, Italiji, Hrvaški, Bosni in Srbiji.
Petje ljudskih pesmi je tudi poučevala. V Domu upokojencev je ustanovila pevsko skupino Val morja in ansambel Marinaio bend. V skupini je bilo vključenih skoraj 30 stanovalcev, ki so prepevali, igrali harmoniko, bobne, violino, tolkalca in činele. Ta glasbeno terapevtska skupina je bila poznana tudi drugod po Sloveniji. V studiu so posneli avdio kaseto, CD, videokaseto ter izdali brošuro in nov CD ob 10. obletnici delovanja in 50. obletnici Doma upokojencev Izola. Nastopali so v izolskem Domu upokojencev, na občinskih proslavah in v zamejstvu. V hotelu Delfin so imeli nekaj let vsak mesec celovečerni pevski nastop. Bili so tudi organizatorji Revije pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije in dosegli najvišje število udeležencev. V skupino, ki je aktivno delovala 15 let, so se vključili tudi nekateri zaposleni, sorodniki in drugi podporniki – v zboru so bile povezane kar tri generacije. Ljudsko pesem je Marjetka poučevala še v dveh ženskih pevskih skupinah, na Škofijah in v Škednju pri Trstu. Občasno je kot pevka ljudskih pesmi sodelovala s tamburaškim orkestrom v Boljuncu. Otroške ljudske pesmi je poučevala na UNECSO-vi osnovni šoli v Piranu, ki so jo v poletnem času obiskovali učenci iz zamejstva, tržaškega območja, avstrijske Koroške in porabski Slovenci.
Za svoje delo na področju glasbe je Marjetka Popovski leta 2003 prejela nagrado Občine Izola in leta 2008 priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih.
Zadnja leta deluje kot samostojna umetnica. Kot pevka in ljubiteljica ljudskih pesmi ustvarja in animira tudi literarne in pevske večere Zapojmo si, ki so v hotelu Delfin v Izoli že 12. leto najbolj priljubljeni prostočasni večeri.
Posnela je dve zgoščenki slovenskih ljudskih pesmi z naslovom Zapojmo si.
Ob zadnjih volitvah je bila izvoljena v občinski svet Občine Izola; kot občinska svetnica se trudi delati v dobro občanov Izole.