Ricerca avanzata
it
en hu it sl
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

PLEMELJ, Josip

PLEMELJ Josip
Foto: Božidar Jakac

Galleria fotografica

Nato:
11. December 1873, Bled, Slovenija
Morto:
22. May 1967, Ljubljana, Slovenija
Professioni e attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani (1886-94). Že kot dijak je obvladoval matematiko na profesorski ravni. Takoj po maturi je šel na dunajsko filozofsko fakulteto študirat matematiko, fiziko in astronomijo. Leta 1898 je končal študij z disertacijo s področja diferencialnih enačb. Te enačbe in pa integralne ter potencialna in funkcijska teorija so bila glavna področja njegovega znanstvenega dela. Še isto leto je bil postavljen za računarja v »Gradmessungsbureau« na Dunaju. Nato je študiral po eno leto v Berlinu in Göttingenu, kjer se je začel ukvarjati z Riemannovim problemom.

Leta 1902 je postal privatni docent na univerzi na Dunaju. Leta 1906 je postal asistent na tehniški visoki šoli. Isto leto je objavil svojo dokončno rešitev Riemannovega problema. Leta 1907 je bil pozvan na univerzo v Černovicah (Ukrajina), kjer je prevzel mesto izrednega profesorja, leto pozneje pa je bil imenovan za rednega profesorja. Leta 1911 so mu podelili nagrado za dosežke v potencialni teoriji. V šolskem letu 1912/13 je bil dekan filozofske fakultete v Černovicah. Tedaj se je uspešno ukvarjal s funkcionalno teorijo, a to je bil, po desetletnem bleščečem delu, tudi konec njegovega najbolj ustvarjalnega obdobja.

Po 1. svetovni vojni je živel v Ljubljani. Leta 1919 je postal redni profesor na univerzi v Ljubljani in v šolskem letu 1919/20 je bil njen prvi rektor. Tam je ostal profesor matematike do leta 1957 (najprej na filozofski fakulteti nato pa na naravoslovni). Leta 1965 je v angleščini izšel izbor njegovih najboljših del in že v naslovu so vnovič omenili njegovo rešitev Riemannovega problema. Bil je član SAZU (redni od 1938), član JAZU (dopisni od 1923), član SANU 1930, Bavarske AZ v Münchenu 1954.

Opere

Problems in the Sense of Riemann and Klein,  1964
Algebra in teorija števil, 1962
Diferencialne in integralne enačbe, 1960
Teorija analitičnih funkcij, 1953
Iz mojega življenja in dela, 1951
Potentialtheoretische Untersuchungen, 1911

Premi

Leta 1963 mu je ljubljanska univerza, ob njegovi 90. letnici rojstva, podelila častni doktorat.
Leta 1954 mu je bila podeljena Prešernova nagrada.

Fonti e letteratura

S. Južnič in M.Prosen: Prof. dr. Josip Plemelj, v prejšnjem stoletju dolga desetletja vodilni ljubljanski matematik se je ukvarjal tudi z astronomijo, Proteus jan.2006, št. 5, str. 215-218
T. Dekleva: Dr. Josip Plemelj : 1919-1920 : 1. rektor, Univerza v Ljubljani in njeni rektorji , Ljubljana 2006
M. Naglič: Po ljudeh gor, po ljudeh dol. Del 454, Dlje ko greš, dlje ti kaže : podlistek o znamenitih Gorenjcih, Gorenjski glas 2003, št. 5 (17. jan.), str. 7
S. Sitar: Josip Plemelj, matematik (1873-1964) : dokončna rešitev Riemannovega problema, Znameniti Slovenci, Ljubljana 2000, str. 192-193
V. Domajnko: Josip Plemelj, Gea december 1998, št. 12, str. 54-55
M. Drnovšek: Plemljeve formule in Riemannov problem, Slovenska kronika XX. stoletja, Ljubljana : Nova revija, 1995-1996, str. 93
S. Sitar: V Plemljevem letu : ob 120-letnici velikega slovenskega matematika, Prešernov koledar 1993, str. 144-147
S. Sitar: Matematika kot umetniški užitek : ob 25-letnici smrti Josipa Plemlja, Slovenec 1992, št. 107 (12.V.), str. 21
I. Vidav: Josip Plemelj : ob stoletnici rojstva, Ljubljana 1973, 1975
F. Križanič: Ob devetdesetletnici akademika prof. dr. Josipa Plemlja, Proteus 1963/64, št. 4/5, str. 97

Autore/autrice della voce: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 9. 2. 2011 | Ultima modifica: 17. 4. 2020
Miran Lola Božič. PLEMELJ, Josip. (1873-1967). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/plemelj-josip/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 25. 9. 2009

PFEIFER , Gottfrid (roj. Jožef)

5. March 1707–17. March 1775
Leta 1724 je vstopil v frančiškanski red. Leta 1735 je pridobil naslov lektor teologije.
Data di inserimento: 19. 9. 2014

GERŠAK, Ana

Diplomirana francistka in rusistka, že več let deluje kot literarna kritičarka, urednica za leposlovje in intervjuje ter prevajalka. Od leta 2004 r...
Data di inserimento: 13. 3. 2019

ALBANESE, plemiška rodbina

neznan–neznan
Prisotnost albanskih plemiških družin v Kopru zasledimo že v zgodnji beneški nadvladi Kopra (13. st.), zagotovo sta to bili družini Albanese in Bra...