Objavila: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Rodil se je v Idrijski Beli, v kmečki družini, očetu Antonu in mami Ani, rojeni Likar. Prve tri razrede je končal v Idrijski Beli, četrti razred pa v Idriji. Šolanje je nadaljeval v semenišču v Gorici in Vidmu, leta 1945 pa v prvem letniku ljubljanske gimnazije. Tisto šolsko leto se je zaradi negotovih razmer predčasno zaključilo, zato je moral zapustiti Ljubljano. Jeseni istega leta je šolanje nadaljeval v Gorici, kjer se je odprlo semenišče za slovenske primorske fante. Tam je končal drugi in tretji letnik nižje gimnazije. Ker je Gorica ostala v Italiji, se je moral vrniti in četrti letnik obiskovati v Idriji. Po končani mali maturi ni dobil spričevala, ker mu ga ravnateljica ni izročila zaradi zavrnitve udarniškega dela. Po več pritožbah je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Ko je opravil maturo, je moral k vojakom. Po odsluženem vojaškem roku se je vpisal v bogoslovje. Mašniško posvečenje je imel v Ljubljani leta 1957. Naslednjo pomlad je bil nastavljen za pomočnika vipavskemu dekanu Breitenbergerju. Tako se je začelo njegovo dolgo in neprekinjeno pastoralno delovanje. Kot župnijski upravitelj je bil v letih 1959–1966 v Marijinem Celju. Medtem je na ljubljanski univerzi končal študij biologije. Postal je župnik na Gočah. Leta 1971 je prevzel župnijo v Vipavi, kjer je živel vse do smrti. Obenem je bil v letih 1971−90 tudi profesor na Srednji verski šoli v Vipavi. Dolga leta je bil tudi dekan vipavske dekanije. Leta 1999 mu je papež podelil naslov monsinjor. Odlikovala ga je izjemna življenjska vztrajnost in načelnost ter opravljeno velikansko pastoralno delo. Bil je zelo delaven, marljiv in vesten dušni pastir, ki je vzorno skrbel za cerkve v župniji, zlati za Marijino božjepotno cerkev v Logu pri Vipavi. Kljub težkemu in preizkušenj polnemu življenju je ostal pokončen človek vse do svoje smrti. Pokopan je v Vipavi.