PIRIH, Pavel

Pavel Pirih je bil med prvimi študenti po vojni ustanovljene Akademije upodabljajočih umetnosti, danes Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Osnove praktičnega in teoretičnega znanja o likovni umetnosti pa je pridobil že dobrih dvajset let prej na Strokovno-obrtni šoli v Ljubljani, kjer je obiskoval Oddelek za kiparstvo in rezbarstvo. Njegov profesor je bil Alojzij Repič. Po smrti očeta Ivana, leta 1925, se je Pavel Pirih zaradi matere Lucije vrnil v Radovljico. Zaposlil se je v pisarni cestnega podjetja, v prostem času pa igral v ljubiteljskem gledališču in treniral nogomet v klubu Kres Radovljica. Med nemško okupacijo je sodeloval z Osvobodilno fronto, zato je bil 24. junija 1942 aretiran ter odpeljan v begunjske zapore ter kasneje v taborišče Reichenau. Konec leta 1945 se je Pavel Pirih po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu vpisal na slikarski oddelek Akademije za upodabljajoči umetnost v Ljubljani. V letniku, ki ga je vodil slikar in grafik Božidar Jakac, je bilo kar 32 študentov, med njimi so bili tudi Milan Bizovičar, Vladimir Lakovič, Frančišek Oblak, Marjan Pogačnik, Ivan Seljak-Čopič, France Slana, Marijan Tršar. Z Ivanom Varlom iz Kamne Gorice in Melito Vovk iz Bleda, ki sta na akademijo prišla leta 1947, je prijateljeval vse življenje. Pavel Pirih je bil med starejšimi študenti, ki so zaradi vojne ali drugih življenjskih okoliščin prekinjeno šolanje lahko nadaljevali šele po osvoboditvi. Akademijo je končal leta 1949 in se leta 1950 zaposlil kot učitelj likovnega pouka na Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah, nekaj let kasneje pa je sprejel mesto profesorja umetnostne zgodovine na jeseniški gimnaziji. Ustvaril si je družino, z ženo Zmago sta dobila sinova Dušana (1954) in Pavla (1957). S svojim umetniškim ustvarjanjem je nadaljeval. Samostojno je razstavljal le redko, udeleževal pa se je skupinskih razstav, predvsem v okviru likovnega društva Dolik. V Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah je bila leta 2004 tudi zadnja, spominska predstavitev njegovih del, na kateri so bila istočasno razstavljena tudi dela sina Dušana.

V času obiskovanja Strokovno-obrtne šole v Ljubljani velja omeniti njegovi skulpturi v lesu, ki ju je najverjetneje predložil za zaključno oceno in predstavljata konja v koraku in sedečega dečka z ribo. Leta 1933 je kot poročno darilo bratu Francu nastala oljna slika s svetopisemsko temo (Božji pastir). Ohranili sta se tudi dve risbi s kredo (portret sošolca v profilu, priznanega kiparja Zdenka Kalina ter tričetrtinski portret moža z brado, domnevno Pirihovega profesorja risanja, slikarja Saša Šantla). Med deli iz leta 1940 sta ohranjena portreta nečaka Franca in akvarela Akt ob vodi in Pogled s Predtrga. Iz leta 1946 so ohranjene Pirihove portretne študije mladeniča, deklice, ženske in moškega z različnih pogledov in so šolski primer risbe z zahtevanimi likovnimi prvinami. Izvedene so v kredi. Iz leta 1947 pa so se ohranile risbe manjšega formata, študije ženskega in moškega golega telesa. Risba, portret pesnika Franceta Prešerna, ki je danes v zbirki Gorenjskega muzeja v Kranju, je nastala leta 1954. Leta 1952 so v časniku Gorenjski glas začeli objavljati zgodbe pisatelja Ivana Ribiča z njegovimi ilustracijami. Kasneje so izšle tudi v knjigi Povesti z gora. Leta 1954 so nastale oljne slike s portreti narodnih herojev za Mestni odbor Zveze borcev na Jesenicah. Danes jih je mogoče videti le še v knjigi Franca Konoblja – Slovenka Pod Mežakljo so se uprli. Njegovi akvareli iz šestdesetih in sedemdesetih let prinašajo priljubljene motive iz Radovljice in bližnje okolice s polji, gozdovi in gorskim svetom. Njegove upodobitve gorenjske krajine in predvsem njenih naselij imajo danes tudi dokumentarni pomen. Svoja dela je Pavel Pirih kot likovno ali slikovno prilogo objavljal v Jeseniškem zborniku, sodeloval je pri snovanju scen v Gledališču  Toneta Čufarja na Jesenicah (predstavi Hasanagica, Kranjski komedijanti) ter vodil slikarske tečaje za otroke in odrasle pri likovnem društvu Dolik.

Vir: Pirihovo stoletje: [razstava likovnih del Ivana, Pavla, Ivana ml., Srečka, Pavla ml., Dušana in Luka Piriha, galerija Šivčeva hiša, 7. 2. – 28. 3. 2020]. Radovljica: Muzeji Radovljiške občine, 2020.