PIBERNIK, Albin

Albin Pibernik se je rodil v družini sedmih bratov in sestra. Dva izmed otrok sta umrla še kot otroka. V tovarni Stol na Duplici se je izučil za ključavničarja, potem pa je za štiri leta odšel v Francijo, kjer je v Lyonu delal v tovarni letal. Po tem se je vrnil  domov in vojake služil leta 1926 v Zagrebu. Po odsluženi vojaščini se je preselil na Jesenice in se leta 1928 kot mlad ključavničar prvič zaposlil v jeseniški železarni. Leta 1930 se je poročil z domačinko iz Koroške Bele, Julijano Marko, ki je bolj znana kot Julka Pibernik. Leta 1931 se jima je rodil sin Albin.

Albin Pibernik je bil aktivni član kulturnega društva Enakost kot član pevskega društva Enakost. V članstvo komunistične partije na Jesenicah je bil sprejet leta 1931. Leta 1934 pa je bil že izvoljen za sekretarja okrožnega komiteja KPS Jesenice in za delegata za pokrajinsko partijsko konferenco. Ker je sodeloval pri stavkah in bil tudi med organizatorji, je bil aprila leta 1937 odpuščen iz železarne. Z dvema prijateljema so začeli z obrtno dejavnostjo in sicer s prodajo kuriva (drv in premoga). Potem pa sta se z ženo Julko ukvarjala s prodajo mleka na Javorniku. Mleko je dobavljala Mlekarska zadruga v Lescah. Leta 1939 je odpotoval v Zemun in se zaposlil v tovarni avtomobilov Ikarus. Za njim sta prišla tudi žena Julka in sin Albin. V tovarni Ikarus je bil Albin Pibernik ponovno med organizatorji stavke, zato so ga oktobra 1940 zaprli v zloglasni zapor Glavnjača v Beogradu. Njegov boj za pravice delavce in politično življenje nista ostala skrita. Tik pred vojno se je vrnil na Jesenice. Maja leta 1941 se je zaposlil v kurilnici državnih železnic na Jesenicah.

Junija 1941 pa so ga gestapovci zaprli v begunjske zapore. Iz Begunj je bil odpeljan v šentviške zapore, kjer je bila zbirna baza za družine, ki jih bodo izgnali v Srbijo. Čez teden dni so gestapovci v šentviške zapore pripeljali še Pibernikovo ženo Julko in sina Albina in družino izgnali v Prilički Kiseljak pri Užiški Požegi v Srbiji. V Priličkem Kiseljaku je bila prva slovenska kolonija in Albin Pibernik je bil na prvih volitvah izvoljen za predsednika kolonije. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju prve slovenske partizanske čete, ki je dobila ime po Ivanu Cankarju. Enota naj bi se v akcijah po Srbiji vojaško izurila in oborožila, potem pa odšla z orožjem preko Bosne in Hrvatske v Slovenijo in se tam pridružila partizanom. Albin Pibernik je bil izvoljen za komandirja čete, njegova žena Julka pa je prevzela partijsko delo. Četa Ivana Cankarja se je pridružila prvi proletarski brigadi. Sodelovala sta tudi s Titom. Julka je v tako imenovanem Igmanskem maršu izgubila svoje življenje. Albin Pibernik je bil do avgusta 1942 politkomisar pri vrhovnem štabu, potem pa se je s sinom vrnil v Slovenijo. Dodeljen je bil v Tomšičevo brigado. Padel je oktobra 1942 pri preskrbovalni akciji na Dolenjskem.

V rojstnem kraju Albina Pibernika, Šmarci, sta imeni Julke in Albina Pibernika vklesani v spomenik padlim borcem v Šmarci. Na Javorniku je po njem in njegovi ženi imenovan Delavski dom Julke in Albina Pibernika. Z gradnjo kulturnega doma, poimenovanega po zakoncih Pibernik se je začelo leta 1950. Dokončno pa je bil dom dograjen in dokončan leta 1969, ob stoletnici ustanovitve Železarne Jesenice. V domu je restavracija, razstavni prostor, knjižnica, prostori za krajevno skupnost ter nekatera lokalna društva. Leta 1983 je bil o igmanskem maršu posnet tudi film s Slovencema v glavnih vlogah. Julko Pibernik je v filmu igrala Milena Zupančič, Albina pa Radko Polič. Albina Pibernika mlajšega je zaigral trinajstletni deček iz Sarajeva, Edin Parla. O Pibernikovih govori tudi knjižica Deček in vojna, izdana v zbirki Čebelica leta 1972.