V Novem mestu je obiskoval gimnazijo, kjer je maturiral leta 1969. Nato je leta 1973 zaključil Višjo šolo za socialno delo v Ljubljani, kjer je kasneje nadaljeval študij še na Fakulteti za družbene vede in leta 2001 magistriral.
Prvih sedem let po končanem študiju je bil kot novinar zaposlen pri Dolenjskem listu (1973–1980), naslednjih deset let pa na TV Slovenija kot dopisnik, redaktor, urednik in voditelj informativnih oddaj. Med letoma 1990 in 1992 je bil v Peterletovi in Drnovškovi vladi predstavnik za tisk, med letoma 1993 in 2003 pa je bil vodja oddelka Državnega zbora Republike Slovenije za informiranje. V tem času je urejal knjižno zbirko Državnega zbora, bil urednik uradnega glasila Državnega zbora Poročevalec ter parlamentarnega mesečnika Parlamentarec. Nato je bil v Novem mestu poslovni in programski direktor javnega zavoda Kulturni center Janeza Trdine (2003–2007), zatem pa profesionalni generalni sekretar Rdečega križa Slovenije (2007–2011).
Udejstvoval se je tudi v lokalni politiki in opravljal številne javne funkcije. V mandatu 2006–2010 je bil svetnik Mestne občine Novo mesto, leta 2006 je tudi kandidiral za novomeškega župana. Je eden od ustanovnih članov Rastoče knjige, soustanovitelj Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS) in njegov podpredsednik, leta 2014 pa je postal predsednik Likovno kulturnega društva Novo mesto in dosegel, da je društvo dobilo status društva v javnem interesu. Je član uprave Fundacija predsednice RS Nataše Pirc Musar, Ustanove Alma, ki je začela delovati 2024.
Ukvarjal se je tudi s košarko in z namiznim tenisom. V letih od 1993 do 1997 je bil predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije in je veliko naredil za popularizacijo tega športa. Bil je član številnih komisij za podeljevanje priznanj, nagrad in odličij, med drugim pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Je tudi avtor obsežnega almanaha z naslovom Da bi se bolje poznali, ki je izšel leta 2018 ob sedemdeseti obletnici Namiznoteniškega kluba Krka Novo mesto.
Kot pisec spremnih besedil in urednik je sodeloval pri številnih knjižnih izdajah, zbornikih in časopisih, med drugim je v letu 2023 uredil delo z naslovom Kako smo podpirali Natašo in se celo zabavali, ki vsebuje anekdote in spominske zapise nastale ob zbiranju podpisov podpore za predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar. Tudi sam je avtor šestih knjig. V igrano dokumentarnem filmu z naslovom Trdinov ravs, ki ga je leta 2005 ob stoti obletnici smrti pisatelja Janeza Trdine režiral novomeški režiser Filip Robar Dorin, se je v glavni vlogi pisatelja Janeza Trdine preizkusil tudi kot igralec. V filmu Sramota iz leta 2016, ki ga je režiral Boris Jurjaševič, je posodil svoj glas anonimnemu advokatu.
Nevarna prepoved, 2002
Dedek in vnukinji: fantastični svet mladih gospodičen, 2014
Velimir, 2016
Da bi se bolje poznali: ob 70-letnici Namiznoteniškega kluba Krka Novo mesto, 2018
Prgišče spinov, 2019
Deček z riževih polj, 2024
nagrada Toneta Tomšiča, 1989 (za poročanje s Kosova in iz kosovskih rudnikov)
bronasta Bloudkova značka, 1984
srebrna plaketa Društva novinarjev Slovenije (za prizadevanje pri razvoju novinarstva in novinarske organizacije), 1997
srebrna Bloudkova značka, 2015
bronasto odličje Civilne zaščite Republike Slovenije
kipec dobrote (najvišje priznanje Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije), 2015
Vidmar, I. Janez Pezelj: portret tega tedna. Dolenjski list, 23. 2. 1995, let. 46, št.8, str. 24.
Osebni podatki: julij 2023.
