Peter PODGORNIK

Rodil se je materi Frančiški Plahuta in očetu Andreju Podgornik.
Otroštvo je preživel na kmetiji v Vrtovinu na Vipavskem. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in Dobravljah, poklicno kovinarsko pa v Novi Gorici. Zaposlen je kot skrbnik stavbe v Goriški knjižnici, z družino živi v Šempetru pri Gorici.

Prve skalne smeri v stenah južnega roba trnovske planote je splezal z bratom dvojčkom Pavlom Podgornikom. Po uspešno zaključenem začetnem alpinističnem tečaju v Novi Gorici (1976) je sledil republiški tečaj. Cilj dvojčkov Podgornik so postale stene Julijcev, posebno bližnji soški del. Brata sta postala prva alpinista alpinistične sekcije pri Planinskemu društvu Nova Gorica, kmalu se jima je pridružila Tamara Likar in sekcija se je spremenila v alpinistični odsek.
Po opravljenem izpitu za alpinističnega inštruktorja se je vključil v delo z mladimi. Skupaj z bratom je vodil tečaje plezanja po različnih republikah takratne Jugoslavije.

Njegove pomembnejše odprave:

• pomlad 1981: južna stena Lhotseja (8516 m)
• januar 1982: Aconcagua (6958 m) – (Jugoslovanska smer)
• pomlad 1983: severno in južno področje Kančenzenge – ogledna himalajska odprava
• poletje 1984: gore vzhodne Grenlandije – mednarodna alpinistična odprava (Italijani, Eskimi in Slovenci)
• pomlad 1985: severna stena Kančenzeng
• jesen 1985: stene Kanade in Severne Amerike
• december 1985, januar, februar 1986: Cerro Tore – na vrhu po novi smeri (16. Januar 1986)
• poleti 1986: Grenlandija – nova smer v steni Ingoldfjelda
• februar 1988: Kilimanjaro (5895 m) – z berglami se je povzpel na najvišji vrh Afrike
• čas plezalne neaktivnosti je izkoristil za organizacijo športnoplezalnih tekmovanj in sojenja le-teh
• jesen 1990: Patagonija – nova smer v deviški vzhodni steni Fortaleze
• pozimi 1991: JV stena Cerro Adele – solo vzpon po novi smeri
• pozimi 1992: Patagonija-Cerro Torre-poleti 1996: Skalno gorovje v Kanadi in Severni Ameriki

Leta 2000 je Peter poleg aktivnosti v gorski reševalni službi sodeloval pri ustanovitvi enote za hitre reševalne intervencije v Novi Gorici in jo je deset let tudi vodil.

Z dosežki na področju alpinizma je po takratni kategorizaciji jugoslovanskih športnikov dosegel večkrat zvezni in mednarodni razred. Prejel je visoka domača in tuja priznanja, vsa leta obstoja športne ekipe HIT Gorica je bil njen član. Člani odprave Cerro Torre, katere član je bil, so prejeli leta 1986 Bloudkovo nagrado. Nagrado za življenjsko delo na področju alpinizma mu je Planinska zveza Slovenije podelila leta 2016. Občina Šempeter-Vrtojba mu je leta 2016 podelila zlato priznanje za življenjsko delo in vidne dosežke na področju alpinizma, za humanitarno delo, nesebičnost in pogum.

Prispevki o odpravah v južno steno Lhotseja, južno steno Aconcague, vzhodno steno Cerro Torreja, Cerro Adele so bili objavljeni v svetovno znanih alpinističnih revijah (Alp, American Alpine Journal, Climbing Magazine, Revista della Montagna, Bergsteiger, Vertical, Taternik, Iva to Yuki) in različnih knjigah. Z bratom Pavlom sta posnela dokumentarni film o vzponu preko južne stene Aconcague, snemal je v Himalaji, kasneje skupaj s Pavletom Kozjekom še v steni El Capitana in Cerro Torreja. Sodeloval je pri potopisno plezalnih predavanjih in pri izdelavi vodniške literature za slovenske stene.

Konec leta 2009 je začel z urejanjem digitalnega plezalnega vodnika Primorske stene.