Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

PERŠOLJA, Jasna Majda

PERŠOLJA Jasna Majda
Foto: Arhiv knjižnice

Galleria fotografica

Nata:
23. January 1944, Rodik pri Kozini
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Lessico:

Osnovno šolo je obiskovala v Rodiku, nižjo gimanzijo v Hrpeljah, v Kopru pa je končala učiteljišče. Po končanem učiteljišču je nekaj časa poučevala v Komnu (1963), nato je odšla v Ljubljano, kjer je leta 1966 na Pedagoški akademiji diplomirala iz zgodovine in likovne vzgoje. Po diplomi se je zaposlila v Dutovljah. Poleg poučevanja je vodila likovni krožek za nadarjene učence in zgodovinski raziskovalni krožek. Raziskovali so zgodovino na Krasu in spoznavali domače kraje (Zgodovina moje vasi, Gradišča, Najstarejše hiše, Ledinska imena in pravce, Partizansko šolstvo na Krasu, Prva svetovna vojna, Najstarejše listine in knjige, Kulturna društva, Razvoj gasilstva, Domače cerkve, Kmečka stavbna kulturna dediščina, Ledinska imena, Otroške pesmice in izštevanke …). Revija Pionir je mlade kraške raziskovalce nagradila s povabilom na republiške raziskovalne tabore.
Poleg dela z učenci je vneto zbirala ljudsko blago in iskala zgodovinske vire. Po upokojitvi je našla čas za urejanje zbranega gradiva. V različnih publikacijah je objavljala članke z zgodovinsko tematiko s področja Krasa in Brkinov (Rodik med Brkini in Krasom, Lokavska čitalnica in Društvo Tabor, Zbor svečenikov svetega Pavla, Zgodovina Dutovelj, Rodiški komun, Zgodovinske zdrahe med Povirjem in Lokvijo, Kriške pravce, O Tantavi, Kako so na svet prišli Pliskovljani …). Njene pravce so izhajale v mladinskih revijah Kekec in Ciciban, prebirali pa so jih na Radiu Trst, Študent, Ljubljana in Koper.
Do sedaj je izdala več samostojnih zbirk pravc ter zbirko zgodovinskih pravc. Z Osnovno šolo K. D. Kajuha ter P. Trubarja iz Bazovice je zbrala ledinske in druge pravce. Sodelovala je tudi s člani invalidskega društva Paras.
V soavtorstvu s Herto Sorta sta izdali tudi stare ljudske pesmi Tam v starodavnih časih – pesmi naših non s Krasa in iz Brkinov (2004).
O njenem delu so pisali: Marjan Tomšič, dr. Alenka Goljevšček, Taras Kermauner, dr. Katja Hrobat, mag. Igor Cvetko ter Jasna Vidakovič.
27. julija 1968 se je pročila s pesnikom Aleksandrom Peršoljo, s katerim imata sina Tomaža. Živi in ustvarja v Križu pri Sežani.
Leta 2013 je za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila dobila 13. Štrekljevo nagrado.

Dela:

Teta Liza para, pravce čara, 2012
Rodiški rodovi, 2009
Pričevanja škocjanskih kamnov in Škocjancev : ob štiristoletnici cerkve sv. Kancija, Kancijana in Kancijanile v Škocjanu, 2007
Škocjanski kaplanci, 2006
Ti povem ano pravco, 2005
Templjarske pravce, 2002
Rodiške pravce in zgodbe, 2000

Življenjepis je bil zapisan po pogovoru z Majdo Jasno Peršolja.

Autore/autrice della voce: Tanja Bratina Grmek, Kosovelova knjižnica Sežana
Data del primo inserimento: 19. 8. 2013 | Ultima modifica: 19. 8. 2013
Tanja Bratina Grmek. PERŠOLJA, Jasna Majda. (1944-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 8. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/persolja-jasna-majda/
Segnala un errore