Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

PEJOVNIK, Radovan Stanislav

PEJOVNIK Radovan Stanislav
Foto: http://www.delo.si/druzba/znanost/stane-pejovnik-univerze-cakajo-velike-spremembe.html, 5. 11. 2019

Galleria fotografica

Nato:
4. May 1946, Dolenja vas (občina Prebold)
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:

Osnovno šolo je obiskoval v Galiciji nad Žalcem in nato v Šempetru v Savinjski dolini, kjer je s starši preživel otroštvo. Po končani osnovni šoli v Žalcu je obiskoval gimnazijo v Celju, študij pa je nadaljeval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Med doktorskim študijem je eno leto deloval kot gostujoči raziskovalec na Max Planck Institut für Werkstoffwissenschaften, Pulvermetallurgisches Laboratorium v Stuttgartu. Doktoriral je na Univerzi v Ljubljani.

Kot pedagog je bil zaposlen na Univerzi v Ljubljani, bil pa je tudi gostujoči profesor na North Carolina State University v Raleighu v ZDA in Technische Universität Graz v Gradcu v Avstriji. Med drugim je bil 17 let direktor Kemijskega inštituta v Ljubljani, predsednik Sveta Vlade RS za znanost in tehnologijo, državni sekretar za visoko šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ). Bil je najprej prodekan in nato dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter 42. rektor Univerze v Ljubljani (2009–2013). Leta 2015 ga je Vlada RS imenovala za predsednika Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in za stalnega predstavnika Slovenije v Izvršilnem odboru UNESCO v Parizu. Je redni član Inženirske akademije Slovenije in je bil njen predsednik (2013–2017). Bil je tudi glavni pobudnik ustanovitve leta 2015 ustanovljenega Slovenskega inovacijskega stičišča (SIS EGIZ). Posebej pa je potrebno izpostaviti njegove izjemne zasluge za izgradnjo novih fakultet za kemijo in računalništvo, ki skupaj z biotehniško fakulteto tvorijo osnovo za naravoslovno-inženirski kampus Univerze v Ljubljani in so bile financirane iz sredstev EU.

Prejel je Prešernovo nagrado za študente (1969), nagrado Sklada Borisa Kidriča (SBK) za izume in iznajdbe (1977) in nagrado SBK za publikacije o sintranju v prisotnosti tekoče faze (1981). Je ambasador RS v znanosti, dopisni član Mednarodne inženirske akademije (Moskva), častni član Hrvaške inženirske akademije in član Svetovne akademije umetnosti in znanosti. Prejel je častni doktorat Clarkson univerze (ZDA). Je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Ime zaslužnega prof. dr. Staneta Pejovnika je več kot trideset let tesno povezano z znanostjo in inženirstvom materialov tako v slovenskem kot svetovnem merilu. Že v zgodnji raziskovalni fazi je na področju raziskav sintranja v prisotnosti tekoče faze uporabljal najbolj sodobne eksperimentalne metode, istočasno pa povezoval rezultate v sklope, jih matematično obdelal in odpiral nova področja. Njegov doprinos k teoriji sintranja v prisotnosti tekoče faze ga nedvomno uvršča na vodilno mesto na tem področju v Sloveniji in med najpomembnejše raziskovalce tega področja na svetu. Že v tej fazi delovanja, ko se je znanstveno oblikoval, je pričel z raziskavami materialov v energetiki. Skupaj s prof. Kališnikom je v Slovenijo vpeljal kvantitativno analizo mikrostrukture poznano pod splošnim imenom stereologija. Ustanovil in vodil je skupino za elektrokemijo materialov (na Kemijskem inštitutu), ki je danes po vsem svetu poznana kot »ljubljanska šola« za pripravo in karakterizacijo nanostrukturiranih elektrod za Li-ionske akumulatorje. Skupina pod njegovim vodstvom je že leta 1981 izdelala prototipno serijo Li-ion baterij in dosegla vodilno vlogo pri pripravi nanostrukturiranih elektrod. Bistven doprinos prof. Pejovnika je, da je v slovenski prostor pionirsko in samostojno uvedel novo raziskovalno področje, ki je doseglo svetovno afirmacijo.

Je priznan in med študenti priljubljen profesor, izvrsten organizator in nekonfliktna osebnost.

V soavtorstvu je objavil preko 500 del, od tega preko 100 znanstvenih člankov v najuglednejših tujih in domačih revijah, je soavtor 5 mednarodnih patentov, urednik ali sourednik osmih knjig in predaval je na univerzah po vsem svetu. Njegova dela so citirana po Google Scholar več kot 4000 krat in ima Hirschev indeks 31.
Bil je mentor ali somentor 40 doktorandom in več kot 70 diplomantom. Celovita bibliografija je dosegljiva na: https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20191119_103007_01859.html.

Nagrade in priznanja (izbor):

  • Prešernova nagrada za študente, 1969
  • nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in iznajdbe, 1977
  • nagrada Sklada Borisa Kidriča za publikacije o sintranju v prisotnosti tekoče faze, 1981
  • Samčeva nagrada za izjemen prispevek k razvoju FKKT, 2010
  • zlata plaketa “Pro Universitate Labacensi”, 2015

Universitatis Labacensis rector fui: spomini na rektorska leta, Ljubljana 2019
Spletna vira:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Stane_Pejovnik (24. 10. 2018)
https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/175 (18. 11. 2019)

Autore/autrice della voce: Lucija Cestnik, objavil/-a: Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Data del primo inserimento: 3. 12. 2019 | Ultima modifica: 5. 6. 2020
Lucija Cestnik. PEJOVNIK, Radovan Stanislav. (1946-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/pejovnik-radovan-stanislav/
Segnala un errore