Slikar in grafik P. se je rodil v Kopru, po vojni se je preselil in deloval v Benetkah. Likovno se je izpopolnjeval pri profesorju Giovanniju Zulianiju, predstojniku katedre za grafiko na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Z grafiko je pričel leta 1954, je avtor več kot 180 del v najrazličnejših tehnikah: jedkanica, akvatinta, lesorez, linorez in suha igla.
Leta 1955 je za grafiko prejel prvo nagrado beneške fundacije Bevilacqua La Masa, od tedaj je začel razstavljati tako v Italiji kot po svetu, zlasti v okviru Združenja beneških grafikov, katerega je bil tudi član. P. je dosledno upošteval ortodoksna pravila grafike pri izbiri papirja, ki je moral biti čvrst in mesen, grafični vrez je jasen in čist, kar nakazuje umetnikovo upoštevanje antične grafične umetnosti. Kulturno je dozorel v popolnoma različnih okoljih, čeprav sta si tako njegov rodni kraj kot Benetke sorodna zaradi dolge skupne zgodovine. Koper se je do ločitve od Italije umeščal v srednjeevropski prostor, zaradi vpliva bližnjega Trsta, pri čemer je nemška secesija nedvomno vplivala na P. umetniško ustvarjanje. »Severnjaška secesijska kultura« se je v umetniškem delu P., kot je označil Paolo Rizzi, zlila z »lagunarno vzhodnjaško kulturo Benetk«: dve kulturi, katerima je P. pripadal v enaki meri.
Motivika morja je rdeča nit njegovega ustvarjanja, ki je osrednjega pomena tako za istrsko kot beneško kulturno okolje, od tod številne upodobitve marin, ribičev, bark in mrež. Umetnostni kritik Pietro Zambetti je označil izraznost P. grafik, ki ujamejo trenutek in ga hkrati obudijo v zavestnem podoživljanju stvarnosti, spominov in fantazijskih dogodkov sveta, ki ni bil nikoli izgubljen, ampak le obdan z zastorom.
Uspešno je razstavljal na več kot 50 samostojnih slikarskih in grafičnih razstavah v Italiji, Evropi in po svetu. Njegova dela so razstavljena v Galeriji moderne umetnosti v Rimu in Benetkah, v milanski zbirki Bertarelli, v muzejih v Veroni, Forlìju , Vicenzi in Trstu, v Puškinovem Muzeju v Moskvi, Hermitageu v Sankt Peterburgu in na Dunaju. Dve njegovi deli sta razstavljeni v Galeriji likovnih umetnostni v New Yorku.
Ilustriral je številne knjige in izdelal grafične mape Istre, Krasa, Milj, Kopra, Benetk in Trbiža.
La Masa, fundacija Bevilacqua, 1955
F. Monai, Profili di artisti istriani – N. Pacchietto, v: Pagine istriane (1965).
D. Cara, Documenti di grafica contemporanea, Milano 1971.
P. Zampetti, Storie di mare, Venezia 1978.
G. Barioli, P. Rizzi, P. Zampetti, Acqueforti di Nello Pacchietto, Venezia 1981.
F. Semi, “El parlar s’ceto e neto de Capodistria”, con itinerario grafico di N. Pacchietto, Venezia 1983.
N. Pacchietto, Itinerario grafico di una citta’ – Capodistria (ur. F. Semi), Treviso 1983.