Ricerca avanzata
it
en hu it sl

OZVALD, Karel

OZVALD Karel
Foto: Album slovenskih književnikov, 1928, str. 89

Galleria fotografica

Nato:
20. January 1873, Središče ob Dravi
Morto:
30. November 1946, Ljubljana
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Lessico:
Biografia

Karel Ozvald se je rodil v Središču ob Dravi, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Ko je leta 1894 končal gimnazijo v Mariboru, je šel v Gradec na univerzo, kjer je študiral slovansko in klasično filologijo in filozofijo. Leta 1899 je študij končal z zagovarjanjem doktorske teze z naslovom Fonetični, morfološki in akcentološki oris središkega narečja.
Profesorski izpit je opravil leta 1900. V letih 1900–1920 je služboval na gimnazijah v Kranju, Ptuju in Gorici. Leta 1914 je dobil naziv »veniam legendi« (dovoljenje za predavanje na vseučiliščih in visokih šolah) na univerzi v Zagrebu. V Gorici je začel svojo bogato pot pisca knjig in člankov s področja pedagogike, psihologije in filozofije. Leta 1920 je bil imenovan za izrednega, 1922 pa za rednega profesorja pedagogika na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. V študijskem letu 1927/28 je bil dekan Filozofske fakultete, v naslednjem pa prodekan.

Ozvald je bil dalj časa vodja pedagoškega seminarja na Filozofski fakulteti, bil je pobudnik ustanovitve akademskega socialno-pedagoškega krožka, katerega namen je bila razprava o aktualnih socialno-pedagoških vprašanjih. Do leta 1930 je Ozvald sam predaval pedagogiko in vodil pedagoški seminar Filozofske fakultete. Leta 1930 je bil Ozvaldu v pomoč pri vodenju pedagoškega seminarja imenovan Stanko Gogala, ki je Ozvalda po drugi svetovni vojni nasledil kot profesor in vodja pedagoške katedre. Ozvald je bil v Kraljevini SHS dvakrat odlikovan: leta 1926 so mu oblasti podelile red sv. Save III. stopnje, leta 1928 pa red belega orla V. stopnje.

Njegovo prvo knjižno delo se ukvarja z logiko (Logika kot splošno vedoslovje, 1911), napisal pa je tudi enega izmed prvih učbenikov psihologije (Psihologija, 1913). Ob teh večjih spisih so izhajale v raznih revijah, zlasti v Popotniku in Pedagoškem letopisu, krajše pedagoške razprave. Z razvojem pedagoške teorije se je začel intenzivneje ukvarjati, ko je zasedel mesto profesorja pedagogike na ljubljanski univerzi. Kot rezultat dotedanjega dela na tem področju je leta 1927 izdal knjigo z naslovom Kulturna pedagogika. Ozvald je bil znanstvenik in mislec, ki je svoje ideje rad popestril ali podkrepil z mislimi pomembnih sodobnikov ali predhodnikov, tako znanstvenikov kot literatov. Njegov jezik je dobro razumljiv. Ozvaldov opus obsega 16 knjižnih del in več kot 200 prispevkov v raznih publikacijah.

Opere

Izbor:
Logika. Uvod v znanstveno mišljenje, 1920
Kulturna pedagogika. Kažipot za umevanje včlovečevanja, 1927
Duševna rast otroka in mladostnika, 1930

Fonti e letteratura

R. Belec: Prof. dr. Karel Ozvald – slovenski kulturni pedagog, filozof in psiholog (ob 131-letnici rojstva), Ormož, 2004.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 788.

Autore/autrice della voce: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Data del primo inserimento: 21. 8. 2015 | Ultima modifica: 6. 5. 2020
Iva Habjanič. OZVALD, Karel. (1873-1946). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/ozvald-karel/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 18. 5. 2021

DOLTAR, Josip

22. March 1858–15. April 1930
Z javnim delovanjem in podjetniško vizijo je pomembno prispeval k razvoju Črnomlja in Bele krajine v začetku 20. stoletja.
Data di inserimento: 15. 12. 2019

SIMIČ, Peter

2. July 1942
Ena ključnih osebnosti pri razvoju in vzponu grafičnega oblikovanja ter vizualnih komunikacij v Novem mestu in na Dolenjskem
Data di inserimento: 19. 5. 2023

HVALA, Sergej

Sergej Hvala je avtor nekaj tisoč objavljenih opisov iger v računalniško - igričarskih revijah in uveljavljen prevajalec fantazijske književnosti.