OVSENIK, Vilko

Ob rojstvu Vilka in Slavka je begunjski župnik Gornik oba vpisal v matično knjigo kot Ovsenika, ker mu je to zvenelo bolj slovensko. Pri dvajsetih letih starosti pa je Slavko odšel na občino Jesenice in se uradno preimenoval v Avsenika, kot se je pisal njun oče. Vilka ni nikoli motilo, da se ansambel imenuje po bratih Avsenik, ker priznava, da je bil ves čas gonilna sila brat Slavko. Javno sta brata Avsenik začela igrati leta 1946. Leta 1954 sta ustanovila najprej Gorenjski kvartet. Poleg Slavka na harmoniki, Vilka na klarinetu sta bila v prvi zasedbi še Franc Košir s trobento in Franci Ogrizek z baritonom. Da bi lahko igrali tudi šlagerje so potrebovali še kitarista. S prihodom Levčka Ponikvarja je nastal Gorenjski kvintet. Da bi se uveljavili v Avstriji in Nemčiji so se poimenovali v Oberkreiner kvintet. Vilkov predlog o ponovnem preimenovanju v Ansambel bratov Avsenik so v Sloveniji dobro sprejeli, šele čez čas pa je njihov nemški menedžer sprejel ime Original Oberkreiner Quintet Bruder Avsenik. V Jugoslaviji so postali zelo spoštovani potem ko so decembra 1969 za silvestrovo igrali maršalu Titu in družbi na Brionih (Hrvaška).

Vilko se je kot gimnazijec ves čas amatersko ukvarjal z glasbo. V Kranju ga je z osnovami in več glasbenimi inštrumenti seznanil profesor Lipar. Najprej je v Ljubljani študiral pravo. Leta 1961 pa je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V začetni zasedbi ansambla je igral klarinet. V letih 1948-63 je bil redno zaposlen na Radiu Ljubljana. Igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana pod dirigentsko palico Bojana Adamiča. Včasih je igral tudi saksofon. Igral je še v Slovenski filharmoniji. Nastopile so zdravstvene težave z grlom in nosom in zato je moral nehati igrati na klarinet. Od leta 1967 do 1997 je vodil glasbeni program založbe Helidon. Po bratovih melodijah je za Ansambel bratov Avsenik priredil več kot 700 valčkov in polk z izvirnim zvokom. Nekatere skladbe, zlasti vokalno-instrumentalne, so ponarodele (Tam, kjer murke cveto, Na Robleku, Najlepše je doma, Na Golici). Izšle so na več kot 120 ploščah in kasetah v milijonskih nakladah (33 zlatih plošč) in prejele najvišja mednarodna priznanja. Po Avsenikih so se zgledovali mnogi mlajši ansambli narodno-zabavne glasbe.