Oton PAPEŽ

Njegov oče je bil Anton Papež, po poklicu davkar. V Novem mestu je od leta 1877 obiskoval gimnazijo, kjer je maturiral leta 1885. Po maturi je študiral pravo na Dunaju, kjer je leta 1890 tudi doktoriral.

Kot pravni praktikant se je najprej zaposlil na sodišču v Trebnjem. Nato je med letoma 1891 in 1896 služboval na okrajnih sodiščih v Mokronogu, Kranju in Ložu, med letoma 1896 in 1903 pa kot sodni pristav v Postojni. Leta 1903 je bil imenovan za sodnega tajnika na deželnem sodišču v Ljubljani, leta 1910 za deželnega sodnega svetnika, leta 1918 je dobil naziv višjega deželnega sodnega svetnika. Konec leta 1918 je bil imenovan za predsednika deželnega sodišča. Upokojil se je leta 1925, nato pa se je v Ljubljani posvetil odvetništvu.

Bil je strokovnjak za civilno pravo. Njegova zasluga je bila ureditev pravne službe in njeno nemoteno delovanje po razpadu avstroogrske monarhije konec leta 1918, kljub odhodu številnih nemških sodnikov in dotedanjim nemškim predsednikom sodišča.

Že za časa službovanja v Postojni je objavljal prispevke v glasilu Slovenski pravnik. Kasneje je bil v Ljubljani deset let podpredsednik društva Pravnik, ki je izdajalo omenjeno glasilo. Bil je tudi podpornik številnih narodnih društev, med drugim je bil član Ciril Metodove družbe.