Po osnovni šoli in štirih razredih gimnazije se je vpisal na strojni oddelek Tehnične srednje šole v Ljubljani in maturiral leta 1929. Že kot dvanajstletnik je previjal, kot štirinajstletnik pa je previjal na ročnem žakarskem pletilniku v domači obrtni delavnici. Kot strojnik pa se je lotil tudi popravil pletilnikov in šivalnikov. Svoje teoretično in praktično znanje je izpopolnjeval v letih 1929-30 na pletilski šoli na Dunaju in leta 1938 še na višji tekstilni šoli v Reutlingenu (Nemčija). Ko je prevzel domačo pletilnico, je s stroji opremil tudi mehanično delavnico, kjer je lahko izdeloval nadomestne dele ter opravljal remonte pletilnih strojev. Med drugo vojno je bil med organizatorji Osvobodilne fronte v Kranju. Leta 1944 se je aktivno vključil v narodnoosvobodilni boj in bil odlikovan z redom zaslug za narod.
Po končani drugi vojni je bil strokovni svetovalec pri ustanavljanju pletilskih obratov in organizator pletilskega izobraževanja v Sloveniji. V letu 1952 je bil izvoljen za podpredsednika mestne občine Kranj. Kot predsednik gospodarskega sveta je podprl zamisel za gradnjo nove tekstilne šole na Primskovem. Leta 1954 je na srednji tekstilni šoli v Kranju ustanovil pletilski odsek in ga do leta 1966 tudi vodil. Da ni bil kot teoretik pri šolskem delu popolnoma odtrgan od tovarniške prakse, je vzdrževal tudi stalne stike z industrijo. Tako je bil osem let tudi tehnični svetovalec v tovarni pletenin Rašica. Zaradi težav z zdravjem je leta 1966 zapustil srednjo tekstilno šolo. Po okrevanju je prevzel tehnično instruktažo v tovarni pletenin Angora v Ljubljani. Tam je sodeloval tudi pri rekonstrukciji tovarne. Tehnični svetovalec je bil tudi pri belokranjski trikotažni industriji Beti v Metliki in nekaj časa v Tovarni nogavic Polzela. Zaradi poznavanja pletilske terminologije je delal ves čas tudi kot prevajalec tekstov iz nemščine v slovenščino.
Tehnologija pletenja, 1969 (soavtor)
Pletenje na ploskem pletilnem avtomatu, 1972
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Ljubljana 1994
V. Savnik: Andrej Ogrizek 1909-1988, Tekstilec 1988, št. 3, str. 106