V Ljubljani je kot otrok doživljal težka vojna leta. Leta 1945 se je z delom pri kmetu v Prašah začel preživljati sam. Tam je prvič prišel v stik s partizani in pomagal aktivistom Osvobodilne fronte.
Prve delovne izkušnje je po vojni začel pridobivati v brigadah kot član pionirske in mladinske organizacije ter sekretar Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ). Leta 1949 je postal član Komunistične partije, znotraj katere je nato deloval. Med letoma 1948 in 1950 se je šolal na tehnični šoli, a se je kmalu zaposlil na mestnem komiteju Ljudske mladine Slovenije.
Opravil je pedagoški tečaj, nato pa je pričel poučevati v osnovnih šolah na Dolenjskem, v Klenoviku pri Škocjanu in Mokronogu. Bil je tesno povezan s kraji in ljudmi, sodeloval je v kulturnih, prosvetnih in političnih organizacijah v Škocjanu, Mokronogu in Novem mestu. Leta 1959 je postal sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL) Novo mesto. Med letoma 1961 in 1963 je študiral na Visoki šoli za politične vede in nato postal sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije (ZKS) Trebnje in predsednik IO temeljne izobraževalne skupnosti Trebnje.
Med letoma 1974 in 1978 se je kot predsednik komisije predsedstva Centralnega komiteja ZKS zavzemal za urejanje vprašanj in vzpostavljanje stikov z našimi delavci v tujini. Med letoma 1978 in 1982 je bil izvršni sekretar predsedstva CK ZKS za kadrovske zadeve. Dve leti je vodil politično šolo CK ZKS.
Repe, B. Roman Ogrin. Delo, 27. 1. 1984, let. 26, št. 21, str. 2.
Ogrin Roman: Ko je ko u Jugoslaviji: Jugoslovenski savremenici. Beograd: Hronometar, 1970, str. 738.
