Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1902. Nato je študiral pravo na Dunaju in tam promoviral leta 1908.
Leta 1908 je nastopil službo pri Deželni vladi v Ljubljani, bil po eno leto v Ljubljani in Novem mestu, nato pa po petnajstmesečni vojaški službi do spremembe oblasti leta 1918 v Črnomlju. Novembra 1918 je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva v Kočevju, od maja 1920 do junija 1921 je bil pri Narodni oziroma Deželni vladi v Ljubljani, nato je bil okrajni glavar v Kočevju, od septembra 1923 okrajni glavar v Kamniku in od septembra 1931 srezki načelnik v Kranju.
Kjer koli je služboval, se je zavzemal za gospodarski napredek okrajev. V Kočevju je svoj urad reorganiziral po novih državnopoličnih potrebah. Skrbel je za pravilno slovensko označbo krajev. Bil je pobudnik ustanovitve društev za zgradbo ubožnice in hiralnice v Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah. V Kamniku in Kranju si je prizadeval za oživitev turizma. V Kamniku je bil pobudnik gradnje kopališča in ceste v Kamniško Bistrico. Na njegovo pobudo je bilo tam leta 1929 ustanovljeno Tujskoprometno društvo, ki ga je vodil do svojega odhoda iz kraja. Sam je tudi pisal prve prospekte in informativne članke. Prispevke je objavljal predvsem v Planinskem vestniku, izdal pa je tudi nekaj brošur (Slike iz Belokrajine in Tam dol na Dolenjskem).
Prav tako je številne članke z gospodarsko, kulturnopolitično, turistično in prometno vsebino objavljal v takratnem slovenskem dnevnem in tedenskem časopisju; njegovi strokovni prispevki s področij upravnega in državnega prava pa so bili objavljeni v Slovenskem pravniku.
Bil je član različnih narodnih društev in Društva konceptnih uradnikov politične uprave v Ljubljani.
Slike iz Belokrajine, 1922
Državoznanstvo 1929, 1930 in 1932
Tam dol na Dolenjskem: prikaz Dolenjske v besedi in pesmi, 1944
Slovenski biografski leksikon: 2. Knj.: Maas – Qualle. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1933–1952, str. 219.
Vladni svetnik g. dr. Fran Ogrin – 50 letnik. Jutro, 1. 2. 1930, let. 11, št. 26, str. 3.
Zika, I. Bili so zaslužni. V: Kamniški zbornik: ob 40-letnici KPJ 1919–1959, 1959, str. 273–274.
