OGORELEC, Anton

Rodil se je v družini malega kmeta v Pišecah na Bizeljskem. Po končani osnovni in meščanski šoli v Krškem se je vpisal na učiteljišče v Mariboru in ga končal pri dvajsetih letih. Zaposlil se je na šoli v Teharjah pri Celju, od koder je bil premeščen v Šentvid pri Planini. Leto zatem je pričel službovati na slovenski osnovni šoli na Ptuju, nato v Vurberku. Konec leta 1894 je postal upravitelj takrat še trirazredne šole v Cirkulanah in v naslednjih letih močno vplival na šolo in kraj.

Pod njegovim upraviteljstvom (1894–1915) je na njegovo pobudo cirkulanska šola leta 1898 dobila novo šolsko zgradbo ter hkrati postala šestrazredna šola. Pri pouku se je med drugim zavzemal za uporabo slovenskega jezika ter starše otrok osveščal o pomembnosti obiskovanja pouka. Učence je izpopolnjeval v osnovnih kmetijskih dejavnostih ter za potrebe praktičnega pouka ustanovil šolski vrt in trsnico. Zaradi revščine, ki je bila med prebivalstvom močno prisotna, je ustanovil podporno društvo za revne učence, ki je med drugim prirejalo božičnice z obdarovanjem in organiziralo šolsko kuhinjo.
Leta 1898 je bil med pobudniki ustanovitve Bralnega društva »Naprej«, prvega kulturnega društva v Halozah. Bil je član njegovega prvega in kasnejših upravnih odborov, pel je v moškem pevskem zboru, igral pri tamburaših, sodeloval pri uprizoritvi prvih dramskih predstav in usmerjal delo knjižnice. Eden izmed osrednjih članov in gibalo društva je bil vse do odhoda iz Cirkulan (1915).

Leta 1901 je končal tečaj na vinarski šoli v Mariboru in v naslednjem letu v Cirkulanah pričel organizirati kmetijske nadaljevalne tečaje za mladino. Tečajniki so se izpopolnjevali v sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji, čebelarstvu itd. Tečaji so potekali vsako leto, vse do prve vojne.

Prav tako je leta 1905 opravil pletarski tečaj na Dunaju. V začetku leta 1906 je bil po njegovi zaslugi v Cirkulanah ustanovljen potovalni tečaj za pletarstvo, ki je še istega leta prerasel v Državno učno delavnico za pletarstvo, edino na slovenskem Štajerskem. Za potrebe delavnice je uredil prvi nasad žlahtne vrbe na Štajerskem. Znotraj pletarske delavnice je ustanovil tudi cirkulansko godbo na pihala (1910), ki so jo zato običajno imenovali kar Pletarska godba.
V Cirkulanah je ustanovil še Hranilnico in posojilnico z vinarskim odsekom (1905) ter tako zaščitil haloške vinogradnike in pospešil obnovo vinogradov. Zaslužen je tudi za izgradnjo nekaterih cest na cirkulanskem območju. Prav tako je bil dejaven v gibanju proti alkoholizmu in na to temo pisal strokovne članke in brošure, med drugim je priredil brošuro nemškega avtorja V boj proti alkoholni kugi (1905).

Za njegovo vsestransko delo na cirkulanskem območju ga je leta 1930 občinski odbor takratne občine Gruškovec imenoval za častnega občana.

Leta 1915 je odšel iz Cirkulan in se v času prve svetovne vojne pridružil prostovoljnim strelcem (1915), nato je leta 1917 postal oskrbnik taborišča Wagna pri Lipnici, zatem pa oskrbnik taborišča v Strnišču pri Ptuju (Kidričevo). Z njegovim prihodom v Strnišče se je tja preselila tudi cirkulanska delavnica za pletarstvo, iz katere se je leta 1928 razvila Državna pletarska šola na Ptuju. V začetku leta 1919 je v Strnišču sodeloval tudi pri ustanovitvi pletarske zadruge, ki jo je vodil njegov sin Mirko Ogorelec. Iz zadruge je nastala Ptujska pletarna, ki je delovala vse do leta 1962, ko se je iz nje razvil Zavod Olge Meglič Ptuj.

Po vojni je leta 1919 nastopil službo učitelja v petrazredni šoli v Radvanjah pri Mariboru, kjer je poučeval do upokojitve. Bil je tudi predsednik učiteljskega društva za mariborski šolski okraj, kot predsednik nadzorstva je sodeloval v Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru in opravljal funkcijo tajnika mariborskega Društva upokojenih učiteljev. Opravljal je tudi funkcijo odbornika in predsednika ptujskega učiteljskega društva.

Nazadnje je živel na Ptuju, kjer je tudi umrl, pokopan pa je na pokopališču v Cirkulanah.