NOVŠAK, Albin

Oče Ivan je bil krojač, mati Marija Koblar pa gospodinja. V Bohinjski Bistrici, kamor se je družina preselila v začetku 1. svetovne vojne, je obiskoval osnovno šolo (1921–1928), nato se je izučil za elektromonterja. Zaposlen je bil v Kranjskih deželnih elektrarnah, po vojni do upokojitve leta 1976 pa v Državnih elektrarnah Slovenije; zadolžen je bil za področje Tržiča – tržiški obratovodja. V Pristavi pri Tržiču si je ustvaril družino in dom. Vojaški rok je služil v mornarici (1937 in 1938), sodeloval je v NOB. Leta 1943 je bil ranjen v koleno in skoraj leto dni preživel v zaporu v Begunjah.

Ko je bil star 8 let, je postal član Smučarskega kluba Bohinj (1923), po 2. svetovni vojni pa je zaradi poškodbe prenehal skakati; takrat je postal trener mladim skakalcem, eno sezono (1946/47) je treniral tudi bolgarsko reprezentanco. Novšak je bil najboljši jugoslovanski predvojni smučarski skakalec, državni rekorder v smučarskih skokih in večkratni državni prvak. Kot član olimpijske reprezentance se je leta 1936 udeležil olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchnu – za pripravo na OI si je zgradil celo skakalnico. Prvi je skočil z Bloudkove skakalnice v Planici – 53 metrov, in sicer 10. marca 1936.

Dosežki:
– državni rekordi: Planica 1934, 66 m; Planica 1936, 81 m in 89,5 m
– državni prvak: Planica 1934, 1936, 1937, 1939, 1940
– 1941. je v Planici dosegel dolžino 103 m (s padcem) – do tedaj najdaljši skok Slovenca (Jugoslovana) na smučeh.

O Novšakovih dosežkih in rezultatih je poročalo tudi takratno časopisje: Slovenski gospodar, Jutro, Tedenske slike (priloga Domovini), Slovenec (ponedeljski), Slovenski narod. Ogled člankov je mogoč na DLib-u (glej Zunanje povezave).

Za športne in delovne uspehe je prejel različna odlikovanja in priznanja, med drugim leta 1970 srebrno plaketo mesta Tržič za izredne dosežke na športnem in gospodarskem področju.