Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Niko KOŠIR

KOŠIR Niko
Foto: last Alenke Bole Vrabec

Galleria fotografica

Nato:
29. November 1919, Poljšica pri Gorjah, Slovenija
Morto:
4. December 2000, Poljšica pri Gorjah, Slovenija
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Rodil se je na kmetiji v družini petih otrok. Najprej je pet let hodil v škofijsko klasično gimnazijo v Šentvid, nato pa še tri leta na klasično gimnazijo v Ljubljano. Leta 1943 na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike pri dr. Francu Šturmu in njegovemu kolegu dr. Stanku Lebnu. Kmalu zatem je bil za 4 mesece interniran v italijansko taborišče Gonars. Pozno poleti leta 1943 je odšel v partizane, maja 1945 pa se je vrnil v Ljubljano kot osvoboditelj. Po koncu vojne je bil v letih 1945-1952 zunanjepolitični urednik pri časopisu Slovenski poročevalec. Komaj poltretje leto, od leta 1952 do 1955, je poučeval na gimnaziji v Stični, kar je sicer v življenju najraje počel. Dvajset let, od leta 1955 do 1975, je predaval italijansko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Za kompenzacijo na duhovni ravni mu je vseskozi, se pravi od leta 1953 dalje, služilo prevajanje. Bil je eden prvih prevajalcev španske književnosti pri nas. Med drugimi je prevajal M. de Cervantesa, M. de Unamuno, J.R. Jiméneza, B. Ibaneza, J. Ortego y Gasset. Iz italijanske književnosti je prevajal G. Boccaccia, G. Vergo, N. Macchiavellija in L. Pirandella. Uredil in prevedel (soavtor) je tudi poezijo (Španske romance, 1961; Antologija španske poezije 20. stoletja, 1987; Katalonska lirika XX. stoletja, 1987). Pisal je o španski, katalonski in okcitanski književnosti (Postržki, 1991). Napisal je več psihološkorealističnih novel (zbirki Temne lise, 1987 in Odsvitanja, 1987) ter objavljal spominsko prozo in dnevniške zapise (Simfonija slovesa, 1994; Srečanja s sodobniki, 1989; V znamenju strelca I-II, 1997-98).

Opere

Simfonija slovesa, 1998 in 1994
V znamenju strelca, 1997-1998
Vračanja in druge zgodbe, 1994
Čas računov, 1991
Mojih šeststošestnajst partizanskih dni, 1988

Premi

Za prevajalsko delo je prejel dve nagradi. Leta 1973 Sovretovo nagrado za prevod Don Kihota in leta 1988 nagrado Prešernovega sklada za prevod španskega junaškega epa Pesem o Cidu.

Fonti e letteratura

Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 530
T. Pavček: Niko Košir (1919-2000) : beseda ob grobu, Sodobnost 2001, št. 1/2, str. 151-153
A. Capuder: Niko Košir : (1919-2000) : in memoriam, Dnevnik 2000, št. 334 (8.XII.), str. 17
J. Cundrič: Niko Košir, Večer 2000, št. 284 (7. dec.), str. 13
B. Lukan: Umrl je Niko Košir, Delo 2000, št.283 (6. dec.), str. 1
M. Kušar: Niko Košir: Kdor hoče veliko, mu veliko manjka – to je vodilo mojega življenja, Razgledi 18.III.1998, str. 6-11
D. Mevlja: Niko Košir – sedemdesetletnik : izviren pisec o slovenskem partizanstvu, Večer 1989, št. 277 (1. dec.), str. 15
A. Rakar: Niko Košir – sedemdesetletnik, Delo 1989, št. 276 (28. nov.), str. 11

Autore/autrice della voce: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 4. 1. 2011 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Miran Lola Božič. Niko KOŠIR. (1919-2000). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/niko-kosir/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 15. 3. 2019

Janoš KÜHAR

24. May 1901–6. September 1987
Duhovnik, ki je ohranjal prekmurski jezik med Porabskimi Slovenci.
Data di inserimento: 19. 11. 2019

Fanny (Franziska Maria Elisabeth) HAUSSMANN

16. April 1818–4. April 1853
Je domnevno prva slovenska pesnica. Bila je edinka Josepha Ludwiga Haussmanna, lastnika (neplemiča) graščin Landskron v Brucku in Novo Celje pri Ža...
Data di inserimento: 1. 10. 2009

France CEGNAR

8. December 1826–14. February 1892
Leta 1861 je bil med soustanovitelji Čitalnice v Trstu. Bil je tudi tržaški mestni svetnik.