NAZARIJ, sveti

Po legendi je bil sv. Nazarij prvi koprski škof. Upodabljajo ga kot škofa, ki na rokah nosi maketo mesta Koper. Vse do današnjih časov se pojavlja kot glavni mestni zaščitnik. Goduje 19. junija.

Štefan, oglejski patriarh se je zaradi širnega območja svoje škofije in težav povezanimi z oskrbo verujočih, s podporo bizantinskega cesarja Justina I., leta 524 obrnil na papeža Janeza I. s prošnjo, da se v vsakem večjem istrskem mestu umesti škofa. Umeščenih je bilo šest škofov med katerimi sv. Nazarij za mesto Capris ali Egida v zalivu.

Nazarij je bil rojen med letoma 470 in 480 v kraju Elpidium v okolici Kopra, domnevno v sedanjem Borštu. Za škofa je bil posvečen leta 524, novoustanovljeno škofijo pa naj bi vodil 33 let s pastoralno vnemo. Umrl je pred letom 557 in bil pokopan v stolni cerkvi Matere Božje. Njegove posmrtne ostanke so skrili pred barbarskimi napadi Longobardov, čudežno pa so jih odkrili v posodi pod kamnitimi stopnicami, na svinčenem traku je bilo izpisano njegovo ime, v času, ko se je nekdanji Capris ali Capraria preimenoval v Justinopolis, po bizantinskem cesarju Justinu II.

Leta 1380 so Genovežani mesto napadli in v Genovo odnesli relikvije sv. Nazarija. Koprski škof Jeremija Pola je šele leta 1422 dosegel, da so jih vrnili. Shranjeni so v marmornatem sarkofagu za škofovim sedežem, na katerem je v latinščini napisano: »To domovino ohranjaj in vodi, Sveti Nazarij, ki veljaš za očeta in varuha Justinovega mesta.«

Bel marmorni sarkofag sv. Nazarija v koprski stolnici je najkvalitetnejše delo druge polovice 14. stoletja na istrskih tleh. Izklesal ga je neznani beneški mojster.