NANUT, Anton

Oče Kazimir je bil organist, vodil je cerkveni zbor, mati Marija je pela na koru, igrala je tudi klavir in violino. V družini je bilo 5 otrok: Tonče (Anton), Kazimira, Joško, Dominka in Klemen. Nanutovi so imeli v Kanalu trgovino z živili in galanterijo (do septembra 1947). Anton je med letoma 1942 in 1945 komaj 11-letni postal organist v cerkvi, prevzel je mesto očeta, ki ga je fašistična oblast med drugo svetovno vojno zaprla, po kapitulaciji Italije pa so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče. Med vojno so Antona poslali k znanemu primorskemu skladatelju in organistu Emilu Komelu v Gorico, ki ga je poučeval klavir. Pri njem se je izobraževal do konca druge svetovne vojne.
Obiskoval je gimnazijo v Novi Gorici, leta 1949 odšel v Ljubljano, kjer je leta 1953 maturiral na Srednji glasbeni šoli. Nato je študiral na Akademiji za glasbo in 1958. diplomiral iz dirigiranja v razredu profesorja Danila Švare na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 1954 je sestavil in vodil zbor primorskih študentov Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec. V Dijaškem domu Ivana Cankarja je vodil še dijaški orkester in organiziral mešani pevski zbor.
Anton Nanut je med letoma 1958 in 1975 postal dirigent in umetniški vodja Mestnega orkestra Dubrovnik in ga vodil 17 let. V Dubrovniku je bil tudi direktor Srednje glasbene šole Luke Sorkočevića.
Leta 1973 je postal predstojnik katedre za dirigiranje in umetniški vodja Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 2012 je postal zaslužni profesor Univerze Ljubljana; potem ko je bil kar 25 let profesor in vodja oddelka dirigiranja.
Med letoma 1975 in 1980 je bil vodilni dirigent Slovenske filharmonije (SF) in dirigent Slovenskega komornega orkestra. V tem času je orkester SF pogosto nastopal v tujini, med drugim po Italiji, Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Poljski, Sovjetski zvezi in v ZDA – v petih letih, ko je A. Nanut vodil orkester SF, je ta imel več koncertov v tujini kot v vseh dvajsetih letih poprej. Nanutov uspeh ni ostal neopažen – dobil je povabilo Simfonikov RTV Slovenija, ki jih je kot šef dirigent in umetniški vodja vodil od leta 1981 do 1998. Leta 2002 je postal častni dirigent Simfonikov RTV Slovenija. Kar 26 let, tj. od 1974 do 1999, je bil tudi umetniški vodja Slovenskega okteta – pod njegovim vodstvom je leta 1996 prejel Zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
A. Nanut je edini slovenski dirigent, ki je dirigiral vse simfonije Gustava Mahlerja. Kot gostujoči dirigent je dirigiral več kot 200 tujim orkestrom v slavnih dvoranah po svetu od Moskve do New Yorka in Buenos Airesa.
Leta 1980 je bil soustanovitelj, v letih, ki so sledila, pa umetniški vodja mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Kogojeve dneve so ustanovili v poklon skladatelju Mariju Kogoju.
Milojka Nanut, maestrova žena, diplomirana slikarka, je pripravila dve razstavi dirigentovih portretov: razstavo Portret dirigenta (2007) je svojemu možu posvetila ob njegovi 75-letnici v okviru Kogojevih dnevov, razstava Osemdeset portretov Antona Nanuta (2012), s katero so se začeli 33. Kogojevi dnevi, pa je nastala ob maestrovi 80-letnici. Ob tem jubileju je izšla tudi monografija z naslovom Dirigent Anton Nanut avtorice Darje Korez-Korenčan.