Po očetu Koprčanu je vzel vzdevek Justinopolitanus – Koprčan. Kot oče, je bil učitelj v javnih šolah ter veliko potoval. Živel je dvorih velikih italijanskih mest kot so Padova, Benetke, Ferrara, Milano, Rim, Firence, pa tudi v Franciji, na dvoru rimsko-nemškega cesarja Maksimiljana II., v mladosti, je na kratko živel v Dalmaciji in Kopru. Dopisoval se je in polemiziral s številnimi intelektualci svojega časa, predvsem, da je postal znan zaradi svojega nasprotovanja protestantizmu koprskega škofa P.P. Vergerija. Njegova glavna izdana dela protireformacijskega značaja so: Le Vergeriane (1549–50), La cattolica disciplina dei Principi (1561), L’eretico infuriato (1562). Bolj moralno in teološko zasnovana pa so dela: Lettere secolari (1551), Operette morali (1553), ter Tre testimoni: Basilio, Cipriano e Ireneo (1555). Posredoval v tudi takratnih diskusijah glede rabe italijanskega ali latinskega jezika, v katerih se je zavzemal za rabo italijanskega jezika v vsakdanjem življenju. Njegova dela na to temo, nastala v obdobju 1530-73 so objavljena posmrtno v knjigi polemiki o jezikovnih zadevah: “Battaglie in difesa dell’italica lingua” (1582). Napisal je še razpravi “Il Duello” (1550) in “Gentiluomo” (1570) na temi, dvoboja in omike, ki sta bili v njegovem času zelo priljubljeni, ter zbirko lirik Egloghe amorose (1550).
Le Vergeriane,1549–50
La cattolica disciplina dei Principi,1561
L’eretico infuriato,1562
Lettere secolari,1551
Operette morali, 1553
Battaglie in difesa dell’italica lingua, 1582
Il Duello,1550
Il Gentiluomo,1570
Egloghe amorose,1550
Giaxich,P. Vita di Girolamo Muzio iustinopolitano, Trieste, I. Papach & C. Tip.
del Lloyd Austr., 1847.
Grohovaz, V. Girolamo Muzio e la sua “battaglia” contro Pietro Paolo Vergerio,
v Pier Paolo Vergerio il giovane, un polemista attraverso l’Europa del Cinquecento, Atti del Convegno internazionale di studi, Cividale del Friuli, 15-16 ottobre 1998, a cura di U. ROZZO, Udine, Forum, 2000, str. 179-206
Morpugo, G., Girolamo Muzio. Lettura tenuta nel Gabinetto di Minerva, Archeografo triestino, XVIII (1892), str. 456-486
