Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

MURKO, Matija

MURKO Matija
Foto: dLib.si

Galleria fotografica

Nato:
10. February 1861, Drstelja
Morto:
11. February 1952, Praga (Češka)
Professioni e attività:
Comune:
Lessico:

Matija Murko se je rodil v Drstelji v fari sv. Urbana. Ljudsko šolo je obiskoval doma in na Ptuju. Vse življenje je bil hvaležen, da ga je oče desetletnega vpisal v četrti razred nemške šole na Ptuju, da bi se prej in bolje naučil nemško. Nižjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju, višjo pa v Mariboru. Bil je odličen dijak, izvrstno je odgovarjal zlasti pri slovenskem jeziku. Od tretjega razreda naprej se je preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi inštrukcijami.

Leta 1880 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral germanistiko in slavistiko. S štipendijo dunajske univerze je leta 1887 odšel v Rusijo, kjer se je študijsko izpopolnjeval. Po vrnitvi iz Rusije je na priporočilo prosvetnega ministra Gautscha postal pri ministru za zunanje zadeve poročevalec o slovanskih listih, kjer se je dodobra seznanil z vsemi slovanskimi jeziki. Leta 1902 je postal redni profesor slovanske filologije in vodja seminarja za slavistiko na univerzi v Gradcu. Nekaj let je bil profesor slavistike v Leipzigu. Odločil se je za novo ustanovljeno stolico za južnoslovanske jezike in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi, kjer so ga izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnost. Upokojil se je leta 1931.

Publicistično in znanstveno je pričel delovati in objavljati že kot študent, pisal pa je vse do konca svojega življenja. Njegovo življenjsko delo obsega čisto lingvistiko in filologijo v najširšem pomenu besede: slovstveno zgodovino, kulturno in politično zgodovino, etnografijo. Matija Murko je redek primer slovanskega učenjaka, ki govori slovanske jezike, ki sta mu v enaki meri znana slovanska preteklost in sedanjost, ki slovanskega sveta ne pozna samo iz knjig, ampak tudi iz avtopsije. Za slovensko književno zgodovino je pomemben tudi tisti del njegovega opusa, ki se ukvarja s starejšimi obdobji in s problematiko ljudske ustvarjalnosti. Leta 1951 je pri Slovenski matici v Ljubljani izšlo njegovo zadnje delo Spomini, ki je bilo prevedeno v slovenščino.Po njem sta danes poimenovani Murkova ulica v Ljubljani in Murkova ulica na Ptuju.

V. Kajzovar: Ob 150. obletnici rojstva: Matija Murko (20. 2. 1861 – 11. 2. 1952), Štajerski tednik, št. 15 (21. 2. 2012), str. 15.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 739.

Autore/autrice della voce: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Data del primo inserimento: 26. 10. 2016 | Ultima modifica: 5. 5. 2020
Iva Habjanič. MURKO, Matija. (1861-1952). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 12. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/murko-matija/
Segnala un errore