Rojen je bil materi Dragici in očetu Valentinu-Zdravku Munih. Starša sta bila na glasbeni sceni zelo dejavna, a zaradi tega o glasbeni karieri ni nič bolj razmišljal. Šolal se je v Tolminu, Novi Gorici in Ljubljani. Ključen dogodek, ki ga je popeljal v glasbene vode, se je zgodil neke nedelje v Domu Ivana Cankarja, ko so igrali Schubertovo Nedokončano simfonijo. Ta ga je tako prevzela, da se je odločil, da bo postal glasbenik. Ker je imel takrat že petnajst let, ga niso sprejeli v glasbeno šolo v Ljubljani, zato se je vpisal v gimnazijo v Šempetru pri Gorici. Bil je izjemno zagnan in nadarjen ter zato hitro ujel svoje vrstnike. Šolanje je nadaljeval na srednji glasbeni šoli v Ljubljani in sočasno maturiral na zdajšnji gimnaziji Jožeta Plečnika.
Prva kritika o njegovem glasbenem uspehu je izšla 12. junija 1953 v Ljubljani, ko je na koncertu izvajal svojo skladbo. Leta 1956 je debitiral kot solist pianist Srednje glasbene šole v Veliki dvorani Slovenske filharmonije. Leta 1957 je prejel drugo nagrado na vsedržavnem tekmovanju dijakov srednjih šol. Ko je pri teoretskem pouku dirigiral skladbo Mrazek je prilezel v izbo, ga je komisija tako pohvalila, češ da mora postati dirigent, ne pa skladatelj. Za tem se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Študij je zaključil z odliko pri profesorju Danilu Švari.
Za delo je prejemal ponudbe iz tujine, a se je na koncu vrnil domov, saj se je v Sloveniji najbolje počutil. Na diplomskem koncertu je dirigiral 5. Beethovnovo simfonijo. Med letoma 1965 in 1971 je postal stalni dirigent Orkestra slovenske filharmonije.
Nastopal je v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Češkoslovaški, Sovjetski zvezi, Bolgariji in Veliki Britaniji.
Čutil je izjemno ljubezen do zborovske glasbe, zato je vodil številne zbore:
– Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec (1958-1960)
– APZ Tone Tomšič (1965-1975)
– Komorni zbor RTV Ljubljana (1971-1979)
– Goriški oktet vrtnica (2006-2014)
Poleg vsega naštetega je bil tudi odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov radia Ljubljana oz. Slovenija med letoma 1979 in 1996.
Umrl je v 89. letu starosti.
Študenstka Prešernova nagrada za 7. Beethovnovo simfonijo, 1960
Nagrada Prešernovega sklada za umetniško vodenje APZ Tone Tomšič, 1969
Betettova nagrada, 1983
Nagrada Prešernovega sklada, 1986
Priznanje za vodenje Sveta za glasbeno izobraževanje, 2001
Srebrni častni znak svobode Republike Slovenija- za dolgoletno delo na področju glasbene umetnosti, 2002
Častni občan občine Tolmin, 2011
Zlata plaketa za življenjsko delo, 2016
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica. Marko Munih (1936). (citirano 8. 1. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.kamra.si/en/digital-collections/marko-munih-1936/.
Munih, M. Dirigent Marko Munih. (citirano 8. 1. 2025). Dostopno na naslovu: https://markomunih.si/.
P. G. Umrl je dirigent Marko Munih, dolgoletni urednik in umetniški vodja na Radiu Slovenija. (citirano 8. 1. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/umrl-je-dirigent-marko-munih-dolgoletni-urednik-in-umetniski-vodja-na-radiu-slovenija/715574.
Štucin, J. In memoriam Marko Munih (1936-2024). (citirano 8. 1. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sigic.si/in-memoriam-marko-munih-1936-2024-.html.
Wikipedija. Marko Munih. (citirano 8. 1. 2025). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marko_Munih.
