Osnovno in srednjo gostinsko šolo, smer kuhar, je končal v Ljubljani. Dolga leta je vodil kuhinje v znanih restavracijah po Sloveniji. Živi v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah, tik ob cerkvi sv. Klemena, ki se deli na muzejski in stanovanjski del. V stanovanjskem delu živi kot pisateljev pranečak, skrbnik njegove obsežne zapuščine in oče sedmih otrok. Po domače se pri hiši reče pri Mežnarju, saj je vse do konca druge svetovne vojne služila kot mežnarija. Po vojni je bila nacionalizirana in leta 1954 jo je Janez Jalen odkupil od države. Od leta 1991 dalje, ko je umrla prva pisateljeva dedinja, je lastnik Jalnove rojstne hiše Janez Mulej.
V starem delu Jalnove rojstne hiše je Janez Mulej leta 1992 v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz Kranja obnovil zbirko o pisateljevem delu in življenju. To zdaj predstavlja muzejski del hiše. Leta 1997 je bila odprta za oglede. Uvrščena je tudi v sklop Poti kulturne dediščine Žirovnica. V veži je razstavljena dokumentacija in rekonstruirana črna kuhinja, v kamri je pisateljev delovni prostor z rokopisi, tiskanimi deli in dokumenti, bivalni prostor (hiša) pa je opremljen z originalno opremo. Jalnovo rojstno hišo predstavljajo mlajšim generacijam, osnovnošolcem in gimnazijcem, obiščejo pa jih tudi študenti raznih fakultet in drugi, ki jih zanimata življenje in delo Janeza Jalna. Radi slišijo kakšne podrobnosti iz njegovega življenja, saj je bil znan tudi kot jezični mož, ki je znal marsikatero stvar obrniti v humor, in tega humorja ima v svoji zapuščini zelo veliko. V času, ko ni obiska šolarjev, na primer ob božiču, postavljajo razstave jaslic, organizirajo pa tudi koncerte. Ob veliki noči pa je Jalnova domačija polna raznobarvnih pirhov in prazničnih običajev.
Zapis je nastal v sodelovanju z gospodom Janezom Mulejem, maj 2015
Škrjanc, R. Julija in Prešeren navdušila obiskovalce: razstava velikonočnih pirhov, čipk in razpel. Gorenjski glas, 2001, št. 30, str. 18.
Škrjanc, R. Medene jaslice z vonjem praznikov: razstava jaslic v Jalnovi hiši. Gorenjski glas, 1999, št. 103, str. 11.
