Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je doštudirala umetnostno zgodovino in se podiplomsko izpopolnjevala v kabinetu JAZU v Zagrebu in Albertini na Dunaju.
Od leta 1955 do upokojitve v letu 1994 je kot prof. umetnostne zgodovine in kasneje muzejska svetovalka delala v Pokrajinskem muzeju v Celju. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugimi tudi najvišje priznanje slovenskih muzealcev – Valvasorjevo nagrado. Postavila je več stalnih razstav kulturne in umetnostno – zgodovinske zbirke v I. nadstropju Stare grofije, poleg tega pa preko 100 občasnih razstav po vsej Sloveniji in tudi izven meja.
Rezultat njenega zbiranja in proučevanja starih grafik je, da ima danes muzej eno največjih grafičnih zbirk v Sloveniji. Z enako pozornostjo je proučevala ljudsko umetnost in tako je nastala bogata zbirka panjskih končnic iz Zgornje Savinjske doline, ki je kot zanimiva razstava gostovala v številnih krajih slovenske in avstrijske Koroške.
Posebno skrb je namenjala restavriranju ogroženih muzealij, predvsem tistih, ki so bile vključene v razstavne programe, veliko pa je tudi strokovno objavljala.
S svojim znanjem je posegala tudi na druga področja. Vseskozi je sodelovala s številnimi likovniki, jim svetovala in jih vzpodbujala. Sodelovala je v prizadevanjih za ustanovitev Likovnega salona v Celju in bila zlasti ustvarjalna v prvih letih njegovega obstoja; pripravila je vrsto likovnih razstav in se zavzemala za popularizacijo umetnostnih dosežkov in spomeniške dediščine Celja.
Leta 1995 je za življenjsko delo na področju muzejske dejavnosti, ki jo je opravljala v Pokrajinskem muzeju Celje, prejela zlati celjski grb.
Izbor knjižnih del:
- Celjski muzej VI, 1982
- Ljudsko oblikovanje in ljudska umetnost na Celjskem, 1986
- Keramika spodnjesavinjskih fabrik, 1999
Nagrade in priznanja (izbor):
- Valvasorjeva nagrada
- zlati celjski grb, 1995
Gradivo utemeljitve za občinsko nagrado, ki jo je pripravila Celjska turistična zveza in oblikovala služba župana in občinskega sveta, Celje 1995.