Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

MOŠKON (roj. ŽUPANIČ), Branka

Branka Moškon, 2016 - (zasebni fotoarhiv)

Galleria fotografica

Nata:
17. February 1948, Ljubljana
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:

Branka Moškon izhaja iz znane metliške brivsko-frizerske in folklorne družine Županič. Osnovno šolo je obiskovala v Metliki, leta 1962 pa se je vpisala na gimnazijo v Črnomlju. Leta 1966 se je pričel njen študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer tehnična vzgoja in kemija. Leta 1968 se je preselila v Novo mesto, kjer si je ustvarila družino z novinarjem in televizijskim urednikom Marjanom Moškonom, ob tem pa se je dejavno vključila v razvoj ljubiteljske kulture v Novem mestu in na Dolenjskem. Od leta 1981 je kot predmetna učiteljica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu poučevala tehniko in kemijo ter kasneje tudi naravoslovje. Po odhodu v pokoj leta 2012 še vedno tvorno sodeluje v ljubiteljskem kulturnem ustvarjanju in poustvarjanju.

Folkloro je Branka Moškon začela spoznavati že kot otrok, kajti z materjo Marico, očetom Brankom in bratom Mladenom je plesala pri Metliški folklori, kjer je bila njena mama vojarinka, ter pela in igrala v tamburaškem zboru, ki ga je vodil Silvester Mihelčič st. Med študijem v Ljubljani se je priključila folklorni skupini France Marolt. Od leta 1975 dalje, ko je pričela v Novem mestu delovati folklorna skupina v okviru Zveze kulturno prosvetnih organizacij Novo mesto, leta 1977 poimenovana Folklorna skupina Kres, je strokovna vodja skupine oz. društva, ki je z začetnih dvajset preraslo na ok. sto petdeset članov in članic in ki sodi v sam vrh slovenske folklore. Pod njenim vodstvom so se v društvu od začetka trudili obuditi in ohranjati ljudsko izročilo Dolenjske, za kar so potrebovali tudi noše. Leta 1977 je ob strokovni pomoči etnologinje dr. Marije Makarovič na podlagi zapisov, fresk in votivne podobe v cerkvici na Blečjem Vrhu pri Trebelnem rekonstruirala dolenjsko delovno nošo iz leta 1802, kar je bil njen največji projekt, kasneje pa še pražnjo nošo iz začetka 20. stoletja. S folklorno skupino Kres je veliko nastopala doma in v tujini. Ukvarja se tudi s postavitvami ljudskih plesov, je večkratna mentorica drugih folklornih skupin na Dolenjskem ter vodja seminarjev za mentorje odraslih in otroških folklornih skupin. Vodi tudi folklorno skupino Nasmeh v Trebnjem in folklorno skupino Društva Kočevarjev – staroselcev, vodila pa je tudi folklorno skupino Izvir iz Dolenjskih Toplic. Folkloro je vpeljala tudi na Osnovno šolo Grm v Novem mestu.

Od leta 2004 je strokovna sodelavka JSKD Slovenije, kjer ocenjuje območna, regijska in državna srečanja odraslih folklornih skupin Slovenije. Sodelovala je pri pripravi dokumentarnega filma Kresno leto, posnetega ob 45. obletnici Folklornega društva Kres, ter promocijskega domoznanskega videa Dekle na vrtu s prikazom zanimivosti Novega mesta in okolice. V letih 1978–1983 je bila tehnična urednica glasila Združenja folklornih skupin Slovenije Folklorist, v glasilu Folklornik, ki ga izdaja JSKD Slovenije, je objavljala prispevke o poustvarjanju ljudskega izročila.

Za svoje predano delo na področjih izobraževanja mladih ter ljubiteljske kulture s poudarkom na folkloristiki je prejela veliko priznanj in nagrad.

zlata Maroltova značka za pomembne, izjemno kvalitetne in enkratne dosežke na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti, 1985
Trdinova nagrada Mestne občine Novo mesto za pionirsko delo pri razvoju folklorne dejavnosti in vodenju folklorne skupine Kres, 1985
odličje svobode s srebrnim listom Zveze kulturnih organizacij Slovenije za dejavno spodbujanje kulturnega življenja, 1987
odličje Zveze kulturnih organizacij Novo mesto, 1991
naj meščanka Novega mesta po izboru bralcev revije Novi Medij, 2005
jubilejno priznanje ob 30-letnici delovanja Folklornega društva Kres – za dolgoletno in uspešno delovanje na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in za izjemen ustvarjalni prispevek pri oživljanju in negovanju slovenskega ljudskega izročila, 2006
Maroltova plaketa za izjemne dosežke, dolgoletno delo in nepogrešljiv prispevek k obujanju in negovanju slovenskega ljudskega izročila, 2007
nagrada Mestne občine Novo mesto za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem področju, za obujanje in ohranjanje ljudskega izročila, 2014
Silver award for Meritorious Service to Ms. Branka Moškon, President Central European Sector CIOFF, 2014
častna Maroltova značka Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2016
srebrna plaketa Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za dolgoletno delo na področju folklorne dejavnosti, ohranjanja in poustvarjanja kulturne dediščine, 2018

Moškon, M. I. Kronika skoraj vsega. Novo mesto: Knjižnica Mirana Jarca, 2018 (drugi natis).
Murn, L. Branka Moškon: portret. Dolenjski list, 9. 2. 1996, leto 47, št. 6, str. 32.
Vidmar, I. Folklora brez nje?: visoko priznanje Branki Moškon. Dolenjski list, 1. 2. 2018, leto 69, št. 5, str. 18.
Vovk, S. Četrt stoletja s folklornim društvom: pogovor z Branko Moškon. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, oktober 2001, let. 12, št. 5, str. 463–468.
Ustni viri: Branka Moškon, april 2022.

Autore/autrice della voce: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Data del primo inserimento: 15. 12. 2019 | Ultima modifica: 31. 5. 2022
Darja Peperko Golob. MOŠKON (roj. ŽUPANIČ), Branka. (1948-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 8. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/moskon-branka/
Segnala un errore