MLAKAR, Peter

Peter Mlakar je sin Toneta Mlakarja, arhitekta, fotografa in filmskega scenografa, ter Vere Bricelj – Mlakar, modne kreatorke. Je tudi brat Andreja, računalniškega inženirja, in Simona, slikarja. Leta 1957 se s starši preseli v Škofjo Loko. Kot dijak škofjeloške gimnazije organizira nastope in proslave. Učlani se v mladinsko sekcijo Britanske dramske lige in se udeleži poletne gledališke šole v Oxfordu. Leta 1971 vpiše filozofijo in primerjalno književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na filozofiji diplomira pri prof. Borisu Majerju, na primerjalni književnosti pa pri prof. Dušanu Pirjevcu. V tem času je del ljubljanske literarnoumetniške avantgardne scene, prijateljuje z Matjažem Hanžkom, Ivanom Volaričem – Feom, Vojinom Kovačem – Chubyjem, Borisom Beletom, Markom Brecljem, Matjažem Kocbekom, Tomažem Kraljem, Francijem Zagoričnikom. Družijo se v legendarnem lokalu Šumi. Sredi 70. let v Problemih prvič objavi svoje vizualne pesmi; kmalu postane član uredništva. Objavlja v Tribuni in na Radiu Študent. Leta 1976 postane tajnik in nato predsednik ŠKUC-a kjer spozna Igorja Vidmarja. Objavita Gatnikovo Magno Purgo. Leta 1978 oddide v JNA, a ga odpustijo. V začetku 80. let Peter skupaj z I. Vidmarjem in G. Tomcem uredi 3 tematske številke Punk Problemov. Na povabilo režiserja Ž. Lužnika posname TV-reklamo za Radensko, oglašuje pa še Cockto, Muro, Palomo, Odejo in Telekom. V filmu Karpa Godine Rdeči Boogie igra saksofonista Petra. Pod psevdonimom objavlja erotično literaturo v Mladini, v Dnevnikovi Podmornici ter celo v Novi reviji. V 80. in 90. letih izda več knjig. Pri kritikih si prisluži naziv slovenski de Sade. Leta 1987 ga D. Knez povabi v skupino Laibach. Konec leta 1992 se preseli v Ljubljano in zaposli pri Študentski organizaciji. Izdajajo zbirko Krt, Časopis za kritiko znanosti, Tribuno, Skripto, Kodo. Znotraj Oddelka za čisto in praktično filozofijo pri Neue Slowenische Kunstu Peter samostojno razvija svojo filozofijo. Ob izidu knjige Uvod v Boga na vrata stolnice nabije 10 resnic o Bogu. Napiše tudi prispevek za knjigo, ki izide kot del projekta režiserja Oliverja Stona. V 2. polovici 90. let pridiga v oddaji Studio City. Nastopa tudi v galeriji Kapelica in Moderni galeriji, kjer izvede performans Spovednica. Najbolj radikalno je njegovo predavanje Tri oblike absolutnega zla. Projekt ponovi 1.5. 2004 v Dublinu, na dan sprejetja novih članic v EU