Mirko RIJAVEC

Osnovno šolo je opravljal v Logu pod Mangrtom in v Bovcu, nato je obiskoval gimnazijo v Idriji, kasneje se je vpisal na italijansko complementare v Gorici ter se udeleževal pouka slovenščine v Alojzijevišču. Leta 1926 je vstopil v salezijanski misijonski zavod v Foglizzu pri Turinu. 1929. leta je kot novinec odpotoval v Kolumbijo. Deloval je v salezijanskih zavodih v Medellinu in Tunji ter med gobavci v naselju Contratacion. Leta 1939 je bil v kolumbijski Bogoti posvečen v duhovnika. Kasneje je deloval med ekvadorskimi plemenskimi staroselci Jivaros, od 1946. leta dalje pa je skupaj z duhovnikom J. Hladnikom potoval po Argentini, kjer je izdal dve knjigi v španščini: 50 Anos entre los Jivaros in Efcmerides misionales. Po vrnitvi v Ekvador je postal profesor in prefekt salezijanskega bogoslovnega semenišča v Quitu. Tu je ustanovil verski časopis Luz ter prvo katoliško knjigarno v Ekvadorju. Preden se je leta 1951 vrnil v Gorico, je dosegel, da je prišlo v Ekvador še nekaj slovenskih duhovnikov. Zdravniki so mu odsvetovali vrnitev v tropske kraje, zato je ostal v Gorici, kjer je postal redni nadškofijski duhovnik. V letih 1956 do 1963 je tu poučeval na slovenski strokovni šoli. V tem času je napisal več šolskih skript. Do upokojitve leta 1976 je poučeval jezike in verouk v Gorici. V teh letih je objavil več spisov o misijonstvu v Ekvadorju, prevedel je Vorančeve Solzice inobjavljal v reviji Most. 1967. leta je v slovenščino prevedel dramo Seviljski šaljivec ali kamniti gost.V španščino je prevedel Martina Krpana ter Grivčevo knjigo Sveta brata Ciril in Metod. Leta 1981 je bil izvoljen za predsednika Goriške Mohorjeve družbe. Sodeloval je pri nastajanju Primorskega slovenskega biografskega leksikona, za katerega je napisal 25 gesel.
Vodstvo Slovenske skupnosti v Gorici mu je leta 1980 podelilo srebrno kolajno za njegovo delo.